Fotografije in shranjevanje

Shrani jih na hladnem, suhem mestu v bivalnem delu doma, najraje ležeče in stran od neposredne sončne svetlobe. Podstrešje, klet, garaža in lopa so najslabša mesta. Toplota naredi papir in lepilo krhka, vlaga pa privablja plesen in škodljivce.

Kaj pomaga:

• omara ob notranji steni, ne ob radiatorju ali zunanji steni
• temperatura okoli sobne ali malo nižja
• vlažnost zraka med približno 30 in 50 odstotki
• debele, težke albume shranjuj ležeče
• primerna škatla, ki jih varuje pred prahom in svetlobo

Velika nihanja temperature in vlage naredijo več škode kot mesto, ki ni idealno, je pa stabilno.

Preberi tudi: Kako shraniti scrapbook: prostor, temperatura in vlaga

Polipropilen (PP), poliester (PET, znan tudi kot Mylar) in polietilen (PE) so varni. Izogibaj se PVC-ju: sčasoma sprošča snovi, zaradi katerih fotografije spremenijo barvo in se prilepijo. PVC pogosto prepoznaš po močnem vonju po plastiki in mehkem, rahlo lepljivem otipu. Če ni navedeno, iz katere plastike je ovitek, ne predpostavljaj, da je varen.

Pazi tudi na vlago. V vlažnem prostoru se fotografije lahko prilepijo na katero koli vrsto plastike. Zato v ovitek vstavljaj samo suhe fotografije in jih nikoli ne shranjuj v zavezani plastični vrečki. V njej se zadržuje vlaga in slika hitreje propada.

Preberi tudi: Zaščitni ovitki za strani: katera plastika je varna za fotografije

Uporabi foto vogalčke. Tako na fotografijo ne pride lepilo in jo lahko vedno znova vzameš iz albuma. Izberi vogalčke iz brezkislinskega papirja ali iz varne plastike, kot je polipropilen.

Če želiš vseeno lepiti, uporabi brezkislinsko lepilo, varno za fotografije. To naredi samo pri odtisih, ki jih imaš tudi v digitalni obliki ali kot negativ. Edinstvenih starih fotografij raje nikoli ne prilepi.

Izogibaj se:

• navadnemu selotejpu in dvostranskemu lepilnemu traku brez oznake »varno za fotografije«
• sponkam, sponkam za papir in elastikam
• gospodinjskemu lepilu in gumijastemu lepilu

Selotejp spremeni barvo in lahko ob odstranjevanju odtrga tudi sloj s sliko.

Preberi tudi: Katero lepilo za fotografije, papir in okraske

Brezkislinsko pomeni, da ima papir ali karton ob izdelavi pH 7 ali več, torej je nevtralen ali rahlo bazičen. Kisel papir porumeni, postane krhek in lahko kislino prenese na fotografije, ki ležijo ob njem.

Brezkislinsko pove nekaj le o trenutku, ko je bil papir izdelan. Papir, ki vsebuje lignin, lahko z leti vseeno postane kisel. Zato na dobrih albumih in dobrem papirju pogosto piše tudi »brez lignina« ali »pufrano«.

Za vse, kar se neposredno dotika fotografije, na primer albumske liste, ovitke in vogalčke, je brezkislinsko minimum. Pri okrasju dlje od fotografij ni treba biti tako strog, čeprav se kislina lahko razširi po strani.

Preberi tudi: Brezkislinski in brez lignina: kaj pomeni in kdaj je pomembno

Da, predvsem starejši. Listi samolepilnih albumov, pogosto imenovanih magnetni albumi, imajo sloj lepila pod folijo, ki je navadno iz PVC-ja. Po letih to lepilo spremeni barvo, se vpije v fotografijo in fotografije se trdno primejo. Karton pod njim je pogosto kisel.

Če imaš tak album:

• najprej skeniraj ali fotografiraj vsako stran, kakršna je
• poskusi fotografije sneti, dokler se še da
• če ne gre, ničesar ne sili in sken shrani kot varnostno kopijo

Novi samolepilni albumi z oznako »varno za fotografije« so boljši od starih. Foto vogalčki ali vložni ovitki pa ostajajo varnejša izbira.

Preberi tudi: Kako brez škode rešiti stare samolepilne in črne foto albume

Navadne odtise skeniraj v ločljivosti najmanj 300 dpi. Izberi 600 dpi za majhne fotografije, ki jih želiš natisniti v večjem formatu ali jih povečati. Diapozitivi in negativi so tako majhni, da moraš iti precej višje, pogosto na 2400 dpi ali več.

Poleg tega:

• glavne datoteke shrani kot TIFF ali PNG, ker ne izgubljajo kakovosti, nato pa naredi kopije JPEG za deljenje
• skeniraj tudi hrbtno stran, če je na njej kaj napisano
• preden začneš, očisti steklo skenerja prahu
• skene shrani na vsaj dveh mestih

Raje skeniraj v višji ločljivosti, kot misliš, da jo potrebuješ. Občutljivo fotografijo je najbolje skenirati samo enkrat.

Preberi tudi: Kako digitalizirati stare albume, ne da bi kaj poškodoval

Računaj s 300 piksli na palec (2,54 cm) odtisa. Tako prideš približno do tega:

• 10 × 15 cm: 1181 × 1772 pikslov
• 13 × 18 cm: 1535 × 2126 pikslov
• A4 (21 × 29,7 cm): 2480 × 3508 pikslov
• 30 × 30 cm (12 × 12 palcev): 3600 × 3600 pikslov

Če tega ne dosežeš povsem, je za fotografijo v albumu pogosto še vedno povsem dovolj 200 pikslov na palec.

Več pikslov ne pomeni samodejno ostre fotografije. Zabrisanost zaradi gibanja ali slabo izostrena fotografija se na odtisu vidi še bolj. Zato si fotografijo pred tiskanjem oglej pri 100 odstotkih.

Preberi tudi: Tiskanje fotografij za scrapbook: doma ali v foto servisu

Ne. Brezkislinsko se nanaša na kislost papirja zdaj, brez lignina pa na to, kaj se zgodi pozneje. Lignin je snov iz lesa, ki papir naredi trden. Pod vplivom svetlobe in zraka lignin razpade in nastanejo kisline. Zato časopisni papir tako hitro porumeni.

Papir je torej lahko ob nakupu brezkislinski, a vseeno vsebuje lignin. Po letih potem vseeno postane kisel. Za albume in papir, ki se dotika tvojih fotografij, želiš oboje: brezkislinsko in brez lignina. Če na embalaži piše samo »brezkislinsko«, ne veš zagotovo, ali je papir tudi brez lignina.

Preberi tudi: Brezkislinski in brez lignina: kaj pomeni in kdaj je pomembno

Pomeni, da proizvajalec meni, da je izdelek primeren za dolgotrajno shranjevanje, vendar to ni zaščiten izraz. Ni uradnega standarda, ki bi določal, kaj se sme imenovati »archival«, »muzejska kakovost« ali »varno za fotografije«.

Zato glej konkretne navedbe:

• brezkislinsko in brez lignina pri papirju in kartonu
• vrsto plastike: polipropilen, poliester ali polietilen
• PAT, Photographic Activity Test (ISO 18916)

PAT je priznan test, ki preveri, ali material reagira s fotografijami. Izdelek, ki test prestane, lahko imenuješ varen za fotografije, čeprav test ne pove ničesar o kislosti ali ligninu. Pri navadnih straneh ti na to ni treba paziti. Za družinske fotografije z dediščinsko vrednostjo pa je PAT dobro vodilo.

Preberi tudi: Brezkislinski in brez lignina: kaj pomeni in kdaj je pomembno

Delaj previdno in potrpežljivo. Če ne gre brez sile, fotografijo pusti, kjer je. Strgane fotografije ne moreš več rešiti, prilepljeno pa lahko še vedno skeniraš.

Poskusi to, v tem vrstnem redu:

• najprej skeniraj celo stran
• tanko kovinsko ali teflonsko lopatko potisni pod kotom in zelo počasi nadaljuj
• pri samolepilnih albumih deluje nepovoščena zobna nitka, ki jo kot žagico potegneš pod fotografijo
• sušilnik za lase na najnižji stopnji, z razdalje, lahko staro lepilo nekoliko zmehča; ne drži ga dolgo na enem mestu

Nikoli ne uporabljaj vode ali topila. Če se dragocena fotografija res ne da sneti, prosi za nasvet restavratorja.

Preberi tudi: Kako varno odlepiti prilepljene fotografije iz starega albuma

To je odvisno od albuma. Vzemi jih ven, če album fotografije poškoduje, na primer samolepilni album s PVC-folijo ali album, ki razpada ali plesni. Pusti jih, če album sam nekaj pripoveduje. Album tvojih starih staršev je s podnapisi, vrstnim redom in postavitvijo dragocen kot celota.

V drugem primeru album zaščitiš, namesto da bi ga razstavil:

• skeniraj vsako stran
• med liste vstavi brezkislinske vmesne liste
• shrani ga ležečega v primerni škatli

Če nisi prepričan, fotografije pusti v albumu. Ven jih lahko vzameš tudi pozneje, vsega vrniti nazaj, kot je bilo, pa ne moreš.

Preberi tudi: Kako brez škode rešiti stare samolepilne in črne foto albume

Skeniraj ali fotografiraj vse, preden karkoli snameš ali premakneš. Tako imaš kopijo, če gre kaj narobe, in pozneje še vedno natanko veš, kako so strani izgledale.

Nato:

• poglej, kaj je narobe: odpadli listi, porumenelo lepilo, plesen, prilepljene fotografije
• zapiši, kar je znano o tem, kdo, kje in kdaj, dokler je še kdo v družini, ki se spominja
• ohrani prvotni vrstni red
• določi svoj cilj: samo varno shranjevanje, digitalizacija ali nov album

Drži se osnovnega pravila: ne povzročaj škode. Album, varno shranjen v škatli, je boljši od napol popravljenega albuma, polnega selotejpa.

Preberi tudi: Kako brez škode rešiti stare samolepilne in črne foto albume

Fotografiraj ga od zgoraj, s stranmi, obrnjenimi navzgor. Ne pritiskaj ga odprtega na steklo skenerja, ker se lahko zlomi hrbet in se zrahljane fotografije premaknejo.

Takole se lotiš:

• album odpri na mehki podlagi in podpri obe strani, na primer z zvitimi brisačami, da se ne odpre bolj, kot je treba
• fotoaparat ali telefon postavi na stativ naravnost nad stran
• fotografiraj pri enakomerni dnevni svetlobi ali z dvema lučema poševno s strani, brez bliskavice
• preveri, ali je vsak posnetek oster

Zrahljane fotografije, ki jih lahko varno vzameš ven, nato posebej skeniraj na ploskem skenerju.

Preberi tudi: Kako digitalizirati stare albume, ne da bi kaj poškodoval

Ker je odtis veliko večji od zaslona telefona in tvoja fotografija za to nima dovolj pikslov. Na telefonu so piksli zelo gosto skupaj, zato majhno število ne izstopa. Pri odtisu se ti piksli razporedijo po večji površini in naenkrat vidiš, kaj manjka.

Številka 72 dpi v lastnostih pri tem pove malo. Pomembno je skupno število pikslov. Fotografijo velikosti 4000 × 3000 pikslov z oznako 72 dpi lahko brez težav natisneš, fotografije velikosti 800 × 600 pikslov pa ne, ne glede na to, kaj piše zraven.

Pogosto je bila fotografija poslana prek aplikacije za klepet ali družbenih omrežij. Ta fotografije močno pomanjšajo. Prosi za izvirnik ali naj ti datoteko v polni velikosti pošljejo po e-pošti ali prek storitve za pošiljanje velikih datotek.

Preberi tudi: Tiskanje fotografij za scrapbook: doma ali v foto servisu

Čim prej jo posuši, s sliko obrnjeno navzgor, v hladnem prostoru z nekaj kroženja zraka. Dlje ko fotografija ostane mokra, večja je možnost plesni in tega, da se sloj s sliko začne lepiti.

• blato previdno speri s čisto, hladno vodo
• ne dotikaj se strani s sliko in nanjo ničesar ne polagaj
• fotografije vzemi iz ovitkov in iz albuma ter jih razporedi eno ob drugo
• fotografij, ki so zlepljene med sabo ali s steklom, ne trgaj narazen, če začutiš upor
• ne uporabljaj sušilnika za lase ali radiatorja

Če sušenje ne uspe v enem ali dveh dneh, na primer po puščanju vode, fotografije zamrzni, vsako posebej zavito. Restavrator jih lahko pozneje naprej obdela.

Raje ne. Selotejp spremeni barvo, lepilo se vpije v papir in ob odstranjevanju se pogosto odtrga tudi kos sloja s sliko. Plastificiranja ne moreš razveljaviti: folija se za vedno prime fotografije.

Bolje:

• strgano fotografijo vstavi v ovitek iz poliestra ali polipropilena, da kosi ostanejo skupaj
• fotografijo skeniraj in raztrganino popravi digitalno v programu za urejanje fotografij; popravljeno različico lahko znova natisneš
• album z zrahljanimi ali strganimi listi shrani ležeče v škatli

Če je fotografija dragocena, lahko restavrator raztrganino popravi z materiali, ki jih je pozneje mogoče znova odstraniti, na primer z japonskim papirjem in lepilom iz pšeničnega škroba.

Preberi tudi: Kako popraviti napako na strani

Za nekaj let to ni katastrofa, dolgoročno pa ni. Navaden karton je pogosto kisel in vsebuje lignin. Porumeni in kislino oddaja tvojim fotografijam. Elastike, sponke za papir in kuverte z lepilnim robom stvar še poslabšajo.

Dolgoročno je bolje:

• brezkislinska arhivska škatla brez lignina, brez lukenj ali ročajev, da vanjo ne prideta prah in svetloba
• fotografije pokončno ali v kupčkih po temah, z brezkislinskimi pregradnimi karticami vmes
• hladno, suho mesto v stanovanju, ne neposredno na tleh

Plastična škatla za shranjevanje ni dobra zamenjava, ker se v njej lahko zadržuje vlaga.

Preberi tudi: Kako shraniti natisnjene fotografije za prihodnja desetletja

S čistimi, suhimi rokami, za robove in čim manj. Maščoba in sol s prstov sčasoma pustita madeže na sloju s sliko.

• fotografije ne dvigni za en vogal, ampak jo podpri s celo dlanjo ali s koščkom kartona
• na hrbtno stran ne piši s kemičnim svinčnikom, ker se odtisne in lahko pušča barvo; uporabi mehak svinčnik
• v bližini ne jej in ne pij

Bombažne rokavice se pogosto priporočajo, vendar z njimi manj čutiš in fotografija ti prej pade. Če boš pregledoval veliko dragocenih fotografij, so nitrilne rokavice dobra alternativa.

Preberi tudi: Kako shraniti natisnjene fotografije za prihodnja desetletja

Upoštevaj pravilo 3-2-1: tri kopije, na dveh različnih vrstah shrambe, od tega ena na drugem mestu. Na primer na računalniku, na zunanjem trdem disku in v oblaku.

Dobro je vedeti:

• zunanji trdi disk (HDD) je poceni na terabajt in primeren kot arhiv; SSD je hitrejši, a dražji
• USB-ključek je namenjen prenašanju datotek, ne pa njihovemu večletnemu shranjevanju
• disk, ki leži v omari, vsaj enkrat na leto priključi in preveri, ali je vse še na njem
• nekomu v družini povej, kje so tvoje datoteke in kako lahko pride do njih

Shranjevanje v oblaku ščiti pred požarom in krajo, vendar navadno stane vsak mesec.

Preberi tudi: Kako urediti in varno shraniti digitalne kite, strani in fotografije

Kadar je album ali fotografija tako poškodovana, da dobro shranjevanje ni več dovolj, in ti je pri srcu. Pomisli na plesen, liste, ki se drobijo, fotografije, ki so prilepljene na steklo ali druga na drugo, ali usnjeno vezavo, ki razpada.

Razlika:

• konzerviranje opraviš sam: varno shranjevanje, skeniranje, vstavljanje vmesnih listov, izbira dobrega mesta
• restavriranje je postopek, ki ga opravi restavrator papirja, knjig ali fotografij

Za večino družinskih albumov je konzerviranje dovolj. Postopek je prilagojen vsakemu primeru posebej, zato je predvsem za tisto eno nenadomestljivo fotografijo ali tisti en album. Medtem ne naredi ničesar, česar ne moreš razveljaviti, na primer lepljenja, plastificiranja ali čiščenja z vodo.

Pufran papir vsebuje bazično snov, navadno kalcijev karbonat. Ta nevtralizira kisline, ki nastanejo pozneje ali pridejo iz okolice, tako da papir dlje ostane brezkislinski.

Za večino fotografij ter za izrezke, listine in drug papir je pufran material povsem primeren, pogosto celo boljši. Za nekatere stare vrste fotografij, kot so modrotisi (cianotipije) in albuminski odtisi, se priporoča nepufran brezkislinski material.

Če nisi prepričan glede dragocene stare fotografije, izberi nepufran material ali material, ki je prestal PAT (Photographic Activity Test).

Preberi tudi: Brezkislinski in brez lignina: kaj pomeni in kdaj je pomembno

Začni z grobo razdelitvijo po letih ali dogodkih, šele nato se odločaj. Ne poskušaj vsega naenkrat popolno razvrstiti.

Ta način dela se obnese pri mnogih scrapbookerjih:

• digitalno: ena mapa na leto, s podmapami po mesecih ali dogodkih in imeni, ki se začnejo z datumom, na primer »2023-07 Počitnice Francija«
• podvojene in ponesrečene fotografije takoj izbriši
• za vsak dogodek izberi nekaj priljubljenih, ki jih želiš natisniti
• odtise shranjuj v brezkislinski škatli s pregradnimi karticami po letih ali temah

Nove fotografije od zdaj sproti urejaj, star zaostanek pa odpravljaj po majhnih koščkih.

Preberi tudi: Kako urediti fotografije, preden začneš scrapbookati

Oboje je v redu; gre predvsem za okus in namen. Sijajni papir da globlje barve in več kontrasta, mat deluje bolj umirjeno in ne odbija svetlobe.

Za scrapbook mnogi scrapbookerji izberejo mat ali polsijaj (imenovan tudi satin ali luster):

• prstni odtisi so manj opazni
• nanje lažje pišeš ali žigosaš
• manj odsevajo, tudi za ovitkom strani

Sijajni papir lepo pristaja svetlim, barvitim fotografijam in kadar je fotografija glavni poudarek strani.

Preberi tudi: Tiskanje fotografij za scrapbook: doma ali v foto servisu

Da. Negativ pogosto vsebuje več podrobnosti in barvnih informacij, kot jih pokaže odtis ali prvi sken. Z boljšim skenerjem ali boljšo programsko opremo boš iz njega pozneje morda dobil več. Poleg tega je dodatna varnostna kopija, če se tvoje digitalne datoteke izgubijo.

Negative shranjuj:

• v ovitkih iz poliestra, polipropilena ali polietilena ali v brezkislinskih papirnatih ovitkih
• ne v PVC-ju
• na hladnem, suhem in temnem mestu, ločeno od odtisov
• z letom ali dogodkom, s svinčnikom zapisanim na embalaži

Prijemaj jih samo za robove.

Preberi tudi: Kako shraniti natisnjene fotografije za prihodnja desetletja

Pogosto da, predvsem če fotografije ležijo druga nasproti drugi ali ob kislem papirju. Vmesni list prepreči, da bi se fotografije zlepile, da bi črnilo in lepilo puščala barvo in da bi kislina z ene strani prehajala na drugo.

Vmesne liste vstavi pri:

• črnih ali rjavih albumskih listih, ki so navadno kisli
• straneh s selotejpom, ostanki lepila ali nalepljenimi izrezki
• porumenelih, zbledelih ali srebrnkasto zamreženih fotografijah

Uporabi brezkislinski pivnik ali brezkislinski pergamin, prirezan na velikost strani. Pazi, da album ne postane predebel: hrbet, ki ga potiska narazen, se tudi poškoduje. V tem primeru jih vstavi samo pri najobčutljivejših straneh.

Preberi tudi: Kako brez škode rešiti stare samolepilne in črne foto albume

Začni pri družini. Fotografije pokaži starejšim sorodnikom in takoj zapiši, kar povedo. Nato išči namige na sami fotografiji:

• hrbtna stran: imena, datumi, ime fotografskega studia ali žig laboratorija za razvijanje
• format, vrsta papirja in robovi, ki nekaj povedo o obdobju
• oblačila, pričeske, avtomobili in izložbe trgovin
• fotografije, za katere veš, kdo je na njih, za primerjavo

Pomagajo lahko tudi časopisi, glasila društev, šolski letopisi ter arhivi občin in cerkva. V skupinah o lokalni zgodovini ali rodoslovju se ljudje pogosto radi odzovejo. Kar odkriješ, zapiši s svinčnikom na hrbtno stran ali na ločeno kartico.

Preberi tudi: Kdo je na stari fotografiji in kdaj je bila posneta

Največkrat zaradi kislega papirja, svetlobe in toplote. Poceni papir iz lesne celuloze vsebuje lignin, ki razpade v kisline. Zato papir porumeni in postane krhek, kislina pa se vpije v fotografije, ki ležijo ob njem. Albumi so nekoč pogosto imeli črne liste: na njih je bila sprememba barve manj opazna, črno-bele fotografije pa so lepo prišle do izraza.

Spreminja se tudi sama fotografija. Stare barvne fotografije sčasoma zbledijo in spremenijo barvo, svetloba, toplota, ostanki lepila in PVC-folija pa to pospešijo.

Temu se izogneš z brezkislinskim materialom brez lignina, tako da fotografije hraniš stran od neposredne sončne svetlobe ter na hladnem, suhem in stabilnem mestu.

Preberi tudi: Zakaj fotografije porumenijo in kako to preprečiš