Zaščitni ovitki za strani: katera plastika je varna za fotografije

Stran v prozornem ovitku je videti dokončana. To je tudi rešitev, pri kateri po letih preizkušanja ostane veliko izkušenih scrapperjev: le malo stvari tako preprosto zaščiti dokončan layout. A plastika ni kar plastika. En ovitek ohrani tvoje fotografije čiste leta in leta, drugi postane lepljiv in pusti sledi na tem, kar je v njem. Razlika je v nekaj črkah na embalaži.

Zakaj uporabljati zaščitne ovitke za strani

Zaščitni ovitek za stran, imenovan tudi page protector ali vložni ovitek, ne poskrbi le za urejen videz.

• Fotografije varuje pred prstnimi odtisi, prahom in packami kave.
• Delčki, ki se odlepijo, na primer kartica ali embellishment (okras, kot je gumb ali košček chipboarda), ne padejo iz albuma, ampak ostanejo na svojem mestu.
• Strani, ki ležita druga nasproti druge, se ne dotikata neposredno. Tako se črnilo ali lepilo z ene strani ne more odtisniti na drugo.
• Strani lahko preprosto premikaš, dodajaš ali preseliš v drug album, sploh v albumu z obročki.

Pri albumu s stalnimi stranmi brez ovitkov lahko mednje položiš list brezkislinskega vmesnega papirja. Tudi to ščiti, a slabše pred prsti in prahom.

Polipropilen, poliester in PVC

Najpogosteje boš naletel_a na tri vrste plastike. Dve sta povsem v redu, ena ne.

Polipropilen (PP) je najpogosteje uporabljena plastika za ovitke za scrapbooke. Je stabilen, ne oddaja ničesar, je prožen in cenovno dostopen. Je pa nekoliko manj prozoren kot poliester.

Poliester (PET), ki se pogosto prodaja pod blagovno znamko Mylar, je najbolj prozoren in najtrdnejši. Muzeji in arhivi v njem hranijo posamezne dokumente in fotografije. Je pa dražji in se lahko naelektri, zato se nanj lepijo prah in drobni delčki.

Polietilen (PE) je mehkejši in nekoliko bolj moten. Najdeš ga predvsem v ovitkih za fotografije, ovitkih za negative in vrečkah. Tudi ta je varen.

PVC je krivec. Sam po sebi je trd, prožen pa postane z mehčali. Te snovi lahko sčasoma uhajajo iz plastike in načnejo to, kar je v njej: fotografije se razbarvajo, ovitek postane lepljiv, včasih pa se fotografija celo prilepi na plastiko. Standardi za materiale za varno shranjevanje fotografij zato PVC izključujejo. Veliko poceni map z vložnimi ovitki, starih foto albumov in nekdanjih ovitkov za dokumente je iz PVC.

Kako prepoznaš varen ovitek?

Na embalaži ovitkov, izdelanih za scrapbooking ali fotografije, skoraj vedno piše, iz katere plastike so. Bodi pozoren_na na naslednje:

• Ime plastike: polipropilen, poliester ali polietilen oziroma kratice PP, PET in PE.
• Oznaka brez PVC ali v angleščini PVC-free.
• Navedba, da je material opravil test PAT. Photographic Activity Test (ISO 18916) je mednarodni test, ki preveri, ali material za shranjevanje reagira s fotografskim materialom. To je najmočnejši dokaz, da je nekaj varno za fotografije.
• Številka za recikliranje v trikotniku, če je navedena: 3 pomeni PVC, 5 polipropilen, 1 PET, 2 ali 4 pa polietilen.

Ni nič navedeno? Potem si pomagaj z nosom in rokami. PVC ima pogosto tisti značilni vonj po novem napihljivem bazenčku ali zavesi za tuš, na otip je nekoliko masten ali gumijast in zelo mehak. Polipropilen nima vonja in rahlo zašumi, ko ga upogneš. Če nisi prepričan_a, tak ovitek uporabi za kaj drugega, ne za fotografije.

Beseda arhivski na embalaži ne pove veliko: ni zaščiten izraz. Brezkislinsko pa se nanaša na papir in karton, ne na plastiko. Pri ovitku šteje, iz katere plastike je, ne pa, ali piše brezkislinsko.

Ovitki za nestandardne formate

Običajne velikosti so ovitki za 30,5 × 30,5 cm (12 × 12 palcev) in za 21,6 × 27,9 cm (8,5 × 11 palcev), poleg tega pa še ovitki A4 in za manjše formate albumov. Za pocket scrapbooking obstajajo ovitki z žepki v najrazličnejših razporeditvah, na primer s štirimi ali šestimi žepki na stran.

Če kaj ne gre noter, je na voljo nekaj priročnih rešitev:

• Velik ovitek prereži na pol in polovico uporabi kot polovično stran med dvema celima. Odprto stranico zaključi s trakom washi tape ob robu. V bližini fotografij ne uporabljaj sponk, ker lahko zarjavijo.
• Dolg trak vstavi v ovitek in s šivalnim strojem zašij šiv ob strani. Tako dobiš ozek žepek po meri; odvečni del odreži.
• Pri izbiri albuma upoštevaj ovitke: vsaka znamka ima svoj razpored luknjic. Veliko ovitkov 30,5 × 30,5 se prilega albumom različnih znamk, a ne vedno.
• Za posamezne prevelike stvari, kot je plakat ali cel časopis, je bolje uporabiti ovitek večjega formata ali ravno mapo poleg albuma, kot pa jih prepogniti.
• Majhne, debele stvari, kot je kovanec ali priponka, gredo v majhno polipropilensko vrečko, ki jo pritrdiš na stran.

Pri lastni rešitvi pazi, da uporabiš enako varno plastiko. Trak iz PVC ali stara mapa z ovitki izniči vso tvojo drugo skrbnost.

Ali fotografij ne zaprejo preveč neprodušno?

To skrb pogosto slišiš in je razumljiva. A zaščitni ovitek ni zaprta vrečka: zgornja ali stranska stranica je odprta, zato zrak lahko kroži. Za suhe strani v običajni sobi to ni težava. Stabilne plastike, kot sta polipropilen in poliester, same ne oddajajo ničesar, zato se tudi nič ne nabira.

Tveganje nastane šele, ko v ovitek pride vlaga. Stran, ki je še vlažna od lepila, barve ali črnila, ali album v vlažni kleti ali na podstrešju lahko v plastiki ostane moker dlje kot na zraku. Iz tega lahko nastane plesen. Zato pusti, da se strani popolnoma posušijo, preden jih vstaviš v ovitek, in albume hrani na suhem mestu s stalno temperaturo.

Pri navadnih fotografijah velja še nekaj: ne tlači jih v ovitek, ki je malce premajhen. Ovitek, ki se natančno prilega ali ima nekaj prostora, je boljši od takega, ki se napenja.

Zamenjava starih ovitkov

Nekoč je bil PVC v foto albumih povsem običajen, na slabem glasu pa so tudi samolepilni magnetni albumi z lepljivimi stranmi pod folijo. Če imaš stare albume ali mape, jih kritično preglej. Čas za zamenjavo je, ko:

• je ovitek na otip lepljiv, masten ali moten;
• je plastika porumenela ali smrdi;
• opaziš, da se fotografije lepijo na plastiko ali da v plastiki ostaja odtis;
• se ovitek trga pri luknjicah, tako da se stran povesi.

Strani in fotografije previdno vzemi ven. Če je fotografija prilepljena, ne vleci: to je opravilo za miren popoldan in zahteva svoj pristop. Kar se sprosti, vstavi v nove ovitke iz polipropilena ali poliestra. Stare ovitke zavrzi ali jih uporabi kvečjemu še za štampiljke ali material, ki ni fotografija.

Če že vse preurejaš, je to tudi dober trenutek, da strani skeniraš. Tako jih boš imel_a, tudi če te kak ovitek nekoč razočara.