Katero lepilo za fotografije, papir in okraske

Lepilo je najmanj vznemirljiva stvar v tvoji zalogi, pa vendar od njega je odvisno, ali bo tvoja stran čez dvajset let še cela. Kdor je kdaj listal po starem albumu, pozna porumenele trakove selotejpa in fotografije, ki kar same odpadejo. Spodaj za vsako vrsto prebereš, kaj naredi, česa raje ne uporabljaj in kaj vzeti za trak, vellum in težke okraske.

Mokro in suho lepilo

Mokro lepilo je vse, kar je tekoče ali mazljivo in se mora posušiti: tekoče lepilo za ustvarjanje, lepilo v stiku, lepilna pasta in lepilo v spreju. Pogosto drži močno in zapolni neravnine. Slabost je vlaga: papir se lahko začne valoviti, pa še počakati moraš, da se posuši.

Suho lepilo je že pripravljeno na roli ali listu in prime takoj. Ni časa sušenja in ni vlage, zato tvoja stran ostane ravna. Najbolj znane vrste:

• Tape runner ali lepilni roller: držalo, s katerim po hrbtni strani papirja potegneš tanko plast lepila ali drobne pikice. Hitro in čisto, za papir na papir in za fotografije. Obstajajo polnljive in enkratne različice. Pritiskaj rahlo in enakomerno, sicer se trak zamakne ali zatakne.
• Obojestranski lepilni trak: pogosto močnejši od lepilnega rollerja in ga lahko odrežeš na mero. Za to uporabi stare škarje ali škarje proti lepljenju, ker se tvoje dobre škarje od njega zlepijo in otopijo.
• Lepilni kvadratki za fotografije: majhni kvadratki obojestranskega traku, imenovani tudi mounting squares. En v vsakem kotu fotografije je dovolj, pod fotografijo pa se jih ne vidi.
• Lepilne pikice (glue dots): krogci lepila na listu ali roli. Na voljo so ploščate za lahek papir, debelejše za gumbe in druge embellishments (okraske, kot so gumbi, rožice in obeski) ter v obliki ozkega traku za trak. Obstajajo trajne in odstranljive vrste.
• Penasti trak in 3D-blazinice: debeli koščki pene z lepilom na obeh straneh, s katerimi nekaj dvigneš in daš globino.

Kaj je varno za fotografije

Fotografije so kemično občutljive. Kislo lepilo, kisel papir ali kisli ovitki se lahko po letih vpijejo v fotografijo, posledica pa sta rumenenje in razbarvanje. Zato na embalaži poišči oznake brez kisline (acid-free), pH-nevtralno in varno za fotografije (photo safe ali archival). Če je na embalaži oznaka PAT, je izdelek preizkušen na škodljive reakcije s fotografijami. Kaj točno pomeni papir brez kisline, razložimo v posebnem članku.

Za fotografije so boljša suha lepila: tape runner, lepilni kvadratki za fotografije ali obojestranski trak, ki se prodaja kot varen za fotografije. Lepilo vedno nanesi na hrbtno stran, nikoli na stran s sliko.

Brez kisline še ne pomeni samodejno, da bo dolgo držalo. Predvsem poceni lepila v stiku sčasoma izgubijo moč, zato fotografije po nekaj letih odpadejo. Za papir na papir je dobro lepilo v stiku čisto v redu, za fotografije pa raje izberi suho lepilo.

Najvarnejši so foto vogalčki: majhni trikotniki, v katere vstaviš fotografijo. Prilepijo se samo vogalčki, fotografija sama pa nikjer ne pride v stik z lepilom. Če imaš original, ki ga nočeš izgubiti, prilepi odtis ali kopijo, original pa shrani posebej.

Česa raje ne uporabljaj

Nekatera lepila so v vsakem predalu, a ne sodijo v album, ki mora zdržati dolgo.

• Navaden selotejp: porumeni, postane krhek in po letih odpade, za spomin pa ostane rjav madež.
• Gumijevo lepilo (rubber cement): močno prime in ostane prožno, a klasične vrste se razbarvajo in sčasoma popustijo. Konservatorji naletijo na stare albume, v katerih je gumijevo lepilo odpovedalo in vse leži razsuto v knjigi. Obstajajo različice brez kisline, a so packave in prosevajo skozi tanek papir.
• Mokro šolsko lepilo ali belo lepilo za ustvarjanje brez oznake brez kisline: veliko vode, torej valovanje in madeži. Ni narejeno, da bi ostalo dobro desetletja.
• Vroče lepilo: vročina lahko poškoduje fotografije, kepice pa naredijo tvojo stran debelo in grbasto.
• Pena neposredno na fotografiji: ni vsaka pena brez kisline. Če želiš fotografijo dvigniti, jo najprej prilepi na podlogo iz cardstocka (trdnega, enobarvnega kartona), peno pa daj pod to podlogo.

Trak, vellum, blago in težki okraski

Trak najlepše prilepiš z ozkim kosom obojestranskega traku ali lepilnim trakom na hrbtni strani. Konce lahko tudi zavihaš in jih prilepiš na hrbtno stran strani, pa se nič ne vidi. Če delaš s tekočim lepilom, trak pritrdi s ščipalko ali bucko, dokler se lepilo ne posuši.

Vellum je zahteven, ker skozenj proseva skoraj vsako lepilo. Lepi samo na mestih, ki jih bo pozneje nekaj prekrilo, na primer naslov, fotografija ali okrasek. Lahko ga pritrdiš tudi mehansko, z brads (razcepkami), sponkami ali nekaj vbodi z iglo in nitjo. Tanka, enakomerna plast lepila v spreju prav tako da enakomeren rezultat, brez prog ali pikic.

Tanko blago prilepiš s tanko plastjo lepila v spreju ali s tekočim lepilom za ustvarjanje, ki ga razmažeš s čopičem. Uporabi malo, da lepilo ne pronica skozi tkanino.

Za težke okraske iz kovine, plastike ali chipboarda (debelega, trdnega kartona) je tekoče lepilo za ustvarjanje najmočnejše. Uporabi ga malo: lepilo, ki izteče izpod obeska, lahko razbarva papir okoli njega. Gumbi in drobne emajlirane pikice se dobro držijo z debelimi lepilnimi pikicami.

Prozorne akrilne oblike prilepiš s prozornim lepilom, ki se posuši prozorno, da skozi plastiko ne vidiš belih madežev. Takšno lepilo se suši počasi. Priročen trik je, da dodaš še lepilno pikico, ki vse drži na mestu, dokler se lepilo ne strdi, saj lahko lepilna pikica sama na pokončni strani začne drseti.

Za bleščice, kamenčke in drobne izseke dobro deluje lepilno pisalo s tanko konico. Pri mnogih lepilnih pisalih velja: če nekaj pritisneš, ko je lepilo še mokro, se trajno prime. Če lepilo najprej pustiš, da se posuši do lepljivosti, lahko stvar pozneje še premakneš. Preberi embalažo, ker se to razlikuje od znamke do znamke.

Tako preprečiš gube in mehurčke

Mokro lepilo in papir se čisto dobro razumeta, če upoštevaš nekaj stvari.

1. Uporabi manj, kot misliš. Lepilo tanko razmaži s čopičem ali plastično lopatico ali pa nanesi drobne pikice namesto cele ploskve.
2. Lepilo namaži na kos, ki ga lepiš, ne na podlago. Tako natančno veš, kje je lepilo.
3. Delaj na trdnem papirju. Tanek papir za tiskanje se zvalovi veliko hitreje kot cardstock.
4. Po lepljenju zgladi s kostno zgibalko, od sredine navzven, vmes pa daj list papirja za packanje, da ne nastanejo madeži.
5. Pusti, da se posuši ravno pod težo, na primer pod nekaj težkimi knjigami, vmes pa daj peki papir, da se nič ne zlepi skupaj.
6. Moraš prilepiti veliko ploskev? Potem vzemi tape runner ali lepilo v spreju namesto tekočega lepila.
7. Najprej poskusi na ostanku, sploh pri fotografijah, natisnjenih doma. Mokro lepilo lahko razmaže črnilo.

Lepilo v spreju uporabljaj v dobro prezračenem prostoru, z veliko škatlo ali starim časopisom, da zaščitiš delovno površino. Lepilo v spreju večinoma ni narejeno za fotografije: uporabljaj ga na papirju in okraskih, na fotografijah pa le, če piše, da je varno za fotografije. Sicer pa vse najprej položi na stran, preden kar koli prilepiš. Česar še nisi prilepil, ti tudi ni treba odlepiti.

Če želiš fotografije pozneje odstraniti

Misliš, da boš fotografijo kdaj želel zamenjati ali vzeti ven, na primer zato, ker je nekaj napisano na hrbtni strani? Potem izberi enega od teh načinov.

• Foto vogalčki. Fotografijo vstavi v vogalčke in najprej prilepi zgornja dva. Pri debelih fotografijah, kot so polaroidi, najprej prilepi dva vogalčka, ki sta si diagonalno nasproti.
• Premični lepilni kvadratki za fotografije. Najprej jih prilepi ob dveh straneh, poravnaj fotografijo in nato dodaj druga dva. Tako preprečiš, da bi se fotografija izbočila.
• Odstranljive lepilne pikice. Dobro držijo, pozneje pa jih lahko previdno spet odlepiš.
• Washi tape. Lepi rahlo in običajno gre dol, ne da bi se kaj strgalo. Lep kot okrasni rob, a prešibek, da bi sam držal pomembno fotografijo.

Premično lepilo v spreju ti nekaj časa pusti premikati, potem pa se trajno prime. Z njim torej lahko popravljaš, pozneje pa ničesar več ne odstraniš.

Si ravnokar prilepil fotografijo na napačno mesto? Za fotografijo potisni kos zobne nitke in jo previdno premikaj sem in tja, kot bi žagal. Za fotografije, ki so prilepljene že leta, je potrebno več kot to.

Majhen osnovni komplet

Ne potrebuješ desetih vrst lepila. Z dvema ali tremi prideš zelo daleč: tape runner za papir in fotografije, tekoče lepilo s tanko konico za podrobnosti in težke okraske ter lepilne pikice ali penasti trak za gumbe in višino. Dodaj še vrečko foto vogalčkov za fotografije, ki jih želiš lahko odstraniti.

Po uporabi lepilo v stiku in lepilno pisalo zapri s pokrovčkom, sicer se izsušita. Na embalažo pa zapiši, kdaj si ga kupil. Lepilo, ki že leta leži v predalu, pogosto lepi slabše, kot misliš.