Kateri papir izbrati: cardstock, dizajnerski papir in gramatura

V trgovini za ustvarjanje je ves papir videti podoben, dokler doma ne opaziš, da se ti podlaga pod lepilom naguba ali da voščilnica ostane mlahava. Papir je osnova vsake strani in z nekaj pojmi ga izbereš veliko bolj premišljeno. Tukaj prebereš, v čem je razlika med cardstockom in dizajnerskim papirjem, kaj pomenijo grami na nalepki in kdaj je poceni papir dovolj dober.

Cardstock in dizajnerski papir

Cardstock je trden papir, debelejši od papirja za tiskalnik in tanjši od kartona. Navadno je enobarven, včasih s strukturo, na primer platneno ali drobno rebrasto. Uporabljaš ga kot osnovo strani, kot podlago za fotografijo (rob iz papirja, s katerim fotografija bolj izstopa), za obeske, etikete in vse, kar mora ostati trdno.

Dizajnerski papir, imenovan tudi patterned paper ali scrapbook papir, je potiskan papir: rože, karo vzorci, pikice, besedila, zemljevidi mest. Tanjši je od cardstocka in je namenjen ustvarjanju vzdušja. Uporabljaš ga kot ozadje, kot plast, za trakove in izrezane oblike.

Oba se dopolnjujeta. Pogosta zgradba strani je osnova iz cardstocka, na njej pola ali trak dizajnerskega papirja, fotografija pa na podlagi iz enobarvnega cardstocka. Enobarvni papir prinaša mir, potiskani pripoveduje zgodbo.

Pozor: ime na embalaži ne pove vedno, kako debel je papir. Nekateri dizajnerski papirji so pravzaprav lahek cardstock, drugi niso dosti debelejši od navadnega papirja. Zato poglej, kakšna teža je navedena.

Kaj pomeni gramatura

Teža papirja je navedena v gramih na kvadratni meter, g/m². Pola z 80 g/m² bi tehtala 80 gramov, če bi merila natanko en kvadratni meter. Navaden papir za tiskalnik je navadno nekje tam, cardstock pa ima več kot dvakrat toliko.

Višja kot je številka, debelejši in togi je papir praviloma. A to je teža, ne debelina. Dve vrsti papirja z enako težo se lahko na otip razlikujeta: kraft papir je na primer lahko bolj tog od satensko gladkega papirja z enako gramaturo, ker je drugače izdelan. Zato nekateri proizvajalci navedejo tudi debelino ene pole, v mikronih ali milih.

Za orientacijo:

• 80 do 100 g/m²: papir za tiskalnik, za osnutke, šablone in journaling, ki ga prilepiš na stran.
• 120 do 170 g/m²: dizajnerski papir in tanke plasti, trakovi, izrezane oblike in zgibanke.
• 200 do 250 g/m²: običajen cardstock, za osnove strani, podlage, voščilnice in izsekane oblike.
• 270 do 300 g/m² in več: posebej trden, za platnice, škatlice, voščilnice z veliko plastmi in mini albume.

Več kot je na strani plasti, lepila in embellishmentov (okraskov, kot so gumbi, nalepke in rožice), trdnejša mora biti osnova. Pri tanki poli se vse upogne, takoj ko jo dvigneš.

Hkrati ne želiš, da je vse debelo. Album iz samega težkega papirja se slabo zapira in postane okoren. Pri mini albumu zato kombiniraš trdne strani s tanjšim dekorativnim papirjem, da pregibi in hrbet zdržijo.

Če delaš z rezalnim plotterjem ali strojem za izsekavanje, preveri, kaj tvoja naprava zmore. Zelo debel papir se ne zareže vedno čisto. In obratno: zelo tanek papir se pri drobnih oblikah lahko strga.

Tanek papir brez gub

Tanjši papir se od mokrega lepila hitreje zvije. Uporabi ga čim manj in ga dobro razporedi ali pa izberi dvostranski lepilni trak v roleti. Sveže prilepljeno polo za nekaj ur položi pod kup knjig, pa se bo posušila ravno.

Če boš delal z barvami, črnilom in vodo, navaden dizajnerski papir ne zadošča. Za to uporabi akvarelni papir ali papir za mixed media s približno 250 do 300 g/m².

Enostranski, dvostranski in skozi obarvan

Dizajnerski papir je potiskan enostransko ali dvostransko. Enostranski je pogosto malo cenejši in preprost: takoj veš, katera stran je hrbtna, kamor pride lepilo. Dvostranski papir ima na vsaki strani drug, usklajen vzorec. To pride prav, kadar sta vidni obe strani, pri zavihkih, kuvertah, zastavicah in prepognjenih voščilnicah. Pa še dve poli imaš v eni.

Pri cardstocku bodi pozoren, ali je obarvan skozi, v angleščini core dyed. Takrat je papir obarvan po vsej debelini. Navaden barvni cardstock ima včasih belo jedro, ki ga opaziš, takoj ko rob strgaš, pobrusiš ali uporabiš mapo za embosiranje. Pri skozi obarvanem papirju ostane barva enaka tudi na robu. Če pa si želiš prav tega kontrasta, je papir z belim jedrom lep za strgane in brušene robove.

Kolekcije papirja ali posamezne pole

Kolekcija je niz papirjev iz ene oblikovalske linije, z enakimi barvami in slogom. Med seboj se ujemajo, zato ti ni treba sestavljati sam. Kupiš jih kot blok, pri katerem so pole na eni strani zlepljene, ali kot komplet posameznih pol v ovitku.

Tak blok je idealen, ko začenjaš ali želiš narediti velik album v enem vzdušju. Tveganje: pogosto vsebuje nekaj pol, ki jih nikoli ne uporabiš. Kdor že nekaj časa ustvarja, zato pogosto raje kupuje posamezne pole, ki se natanko ujemajo s fotografijami tistega trenutka. Na polo so dražje, a ti ostane manj.

Srednja pot, ki se obnese: barve izberi po svojih fotografijah, vzemi majhen kup v treh ali štirih barvah, po nekaj pol vsake, in ga dopolni z enobarvnim cardstockom v beli, črni in kraft barvi. Belega vedno zmanjka prej, kot misliš.

O formatih: klasična velikost je 30,5 × 30,5 cm (12 × 12 palcev). Bloki velikosti 15 × 15 cm (6 × 6 palcev) so prijetni za voščilnice, podlage in mini albume, ker so vzorci natisnjeni manjši. Kateri format albuma ti ustreza, prebereš v posebnem članku.

Kraft, vellum in drugi posebni papirji

Kraft papir je rjav, nekoliko hrapav papir, ki ga poznaš z ovojnega papirja in papirnatih vrečk. Kot cardstock je prizanesljiva osnova: nanj se poda skoraj vsaka barva in vsak vzorec. Pazi, da ima hrbtna stran včasih drug odtenek kot sprednja, in na nalepki preveri, ali je brez kisline, saj ni vsak rjav papir.

Vellum je prosojen papir, nekoliko podoben pavs papirju. Čez fotografijo ali vzorec doda mehko, zamegljeno plast in je lep za naslove in kuverte. Težava je lepilo: vidi se skozenj. Zato vellum lepi tam, kamor pride nekaj neprosojnega, ali ga pritrdi z razcepkami (brads), sponkami, šivanjem ali trakcem washi traku.

Najdeš še:

• Bleščeč in metalni papir, za majhne poudarke, kot je naslov ali krogec za datumom. Velike ploskve hitro postanejo prenatrpane.
• Papir z reliefom ali strukturo, na primer platneno ali z drobnimi izboklinicami. Lep za naravne ali vintage strani, manj primeren za natančno štampiljkanje.
• Gladek cardstock, najboljši za štampiljke s tankimi linijami in za pisanje.
• Akvarelni papir, za vse z veliko vode.

Barvni papir, kakršnega otroci uporabljajo v šoli, je poceni, a barve hitro zbledijo. Za album, ki naj bi zdržal dolgo, to ni dobra izbira.

Je poceni papir dovolj dober?

Včasih ja. Za vajo, šablone, prvo voščilnico ali journal, ki ga pridno uporabljaš, je cenovno ugoden papir čisto v redu. Z njim si upaš več preizkusiti, in to je na začetku veliko vredno.

Za album, ki ga želiš ohraniti, ali za darilo je drugače. Znane slabosti zelo poceni kompletov:

• Papir je tanek in se pod lepilom naguba.
• Tisk je nejasen ali barve so medle.
• V bloku sta le ena ali dve poli, ki so ti res všeč.
• Ni navedeno, ali je brez kisline, zato ne veš, kako bo videti čez leta.

Potipaj polo, poglej jo proti svetlobi in preveri težo na embalaži. Trdna, ostro potiskana pola iz ugodnega kompleta je lahko čisto dobra, tanka kot list pola iz dragega bloka pa ne. Raje nekaj dobrih pol kot kup, ki ga nikoli ne uporabiš.

Če želiš papir, ki ne škoduje tvojim fotografijam, na nalepki poišči oznaki brez kisline in brez lignina. Kaj točno to pomeni in kdaj je pomembno, prebereš v posebnem članku.

Tiskanje doma

Lahko kupiš tudi digitalni papir in ga natisneš sam. Preveri, kaj zmore tvoj tiskalnik: veliko domačih tiskalnikov ima omejitev teže, pri laserskem tiskalniku pa se toner na zelo debelem papirju včasih lušči. Najprej preizkusi na eni poli in za najostrejši tisk izberi gladek papir. Preberi tudi licenco, saj vsakega dizajna ne smeš uporabiti za vse namene.

Tako začneš

Kdor še nima ničesar, shaja z malo: kup belega cardstocka s približno 200 do 250 g/m², nekaj črnega in kraft ter en blok dizajnerskega papirja, katerega barve se ti lepo ujemajo s fotografijami. S tem narediš prve strani in sam ugotoviš, kateri papir ti je prijeten v rokah. Ta občutek je navsezadnje najboljši vodnik.