Katero črnilo za žige izbrati? Dye, pigment in distress

Blazinica za žige se zdi preprosta: žig vanjo, na papir, končano. Dokler ti odtis ne izgine na črnem kartonu, se ti črte ne razlijejo, ko barvaš z akvarelom, ali je žig na sijajnem papirju po eni uri še vedno moker. Skoraj vedno je kriva vrsta črnila. Ko veš, kako delujejo glavne družine, izbiraš veliko bolj premišljeno in manj kupiš zaman.

Dye črnilo in pigmentno črnilo

Dye črnilo vsebuje raztopljeno barvilo, navadno na vodni osnovi. Vpije se v papir, se posuši v nekaj sekundah in da ostre, tanke črte. Barva je prosojna: če dve barvi odtisneš eno čez drugo, se zmešata. Na temnem papirju ga skoraj ne vidiš, na močni svetlobi pa barve pogosto zbledijo hitreje kot pri pigmentu.

Pigmentno črnilo vsebuje drobne barvne delce, ki ostanejo na površini papirja. Je gostejše, bolje prekriva in ostane vidno na črnem ali temno modrem kartonu. Suši pa se počasi. Na navadnem cardstocku (trdnem, nepremazanem kartonu) traja nekaj časa, na premazanem ali sijajnem papirju se brez toplote včasih sploh ne posuši. Prav to počasno sušenje pride prav, ko želiš embosirati.

Obstajajo tudi vmesne oblike. Hitro sušeče pigmentno črnilo, kot je VersaFine, združuje ostre podrobnosti s prekrivnostjo. Hibridno črnilo je po lastnostih nekje med dye in pigmentom. Za osnovno pravilo:

• tanke črte in hitro nadaljevanje dela na belem ali svetlem papirju: dye
• temen papir, prekrivna bela in embosiranje: pigment
• plastika, fotografije, kovina ali steklo: solventno črnilo, več o tem spodaj

Distress ink in distress oxide

Distress ink je dye črnilo iz linije oblikovalca Tima Holtza, narejeno za mešanje in za to, da je papir videti star. Reagira na vodo in se lepo preliva. Zato ga scrapbookerji uporabljajo za mehke barvne prelive, ozadja in robove, ki jih obarvaš z gobico ali blending orodjem, ročajem z okroglo peno. Za ostre odtise žigov je manj primeren, na temnem papirju pa izgine.

Ker reagira na vodo, se lahko z njim veliko igraš. Blazinico potapkaj po teflonski podlogi, nanjo popršaj malo vode in papir povleci skozi lužico. Ali pa na obarvan tag pokapljaj vodo in pusti, da se posuši, tako nastanejo svetlejše lise. Vsako plast posuši s fenom za embosiranje, preden nadaljuješ. Če delaš čez natisnjene slike, jih natisni z laserskim tiskalnikom, saj se črnilo iz brizgalnega tiskalnika razlije, ko se zmoči.

Distress oxide združuje dye in pigment. Bolj ostane na površini papirja, se posuši mat in nekoliko kredasto ter se laže meša brez prog. Če dodaš vodo, dobiš lisast, oksidiran učinek: več vode, močnejši je. Zaradi pigmenta oxide na temnem kartonu navadno ostane bolje viden in da bolj enakomeren odtis, čeprav se prekrivnost razlikuje od barve do barve. Obe vrsti lahko brez težav kombiniraš.

Dva trika za oxide:

• Če želiš mehak, prašnat preliv, z gobice najprej malo črnila obriši na podlogo, preden začneš na papirju.
• Novi clear žigi (prosojni žigi iz fotopolimera) oxide včasih odbijajo, zato dobiš le pikice. Če pranje ne pomaga, žig najprej odtisni v svetlo pigmentno črnilo, ga večino obriši in šele nato žig pomoči v oxide. Tanka plast pigmenta mu da oprijem.

Distress ink izberi, če imaš rada vintage, igro z vodo in prosojne plasti. Oxide izberi za mehka, prekrivna ozadja ter za kraft ali temen papir. Obe vrsti lahko dopolniš s stekleničko črnila za polnjenje, reinkerjem.

Vodoodporno črnilo za barvanje

Če želiš odtis pobarvati, mora črta zdržati tvoje barvilo. Če barvaš z akvarelom, akvarelnimi barvicami ali čopičem z rezervoarjem (čopičem z vodo v ročaju), uporabi trajno, vodoodporno črnilo, kot je Archival Ink ali hibridna črna. Pusti, da se odtis dobro posuši, preden začneš z vodo, sicer se črte vseeno razlijejo.

Pri alkoholnih markerjih je drugače, saj lahko nekatera črnila prav raztopijo. Dye črnilo, ki ne reagira na alkohol, kot je Memento, je tu pogosta izbira. Tudi pri nekaterih vodoodpornih črnilih gre lahko kaj narobe, če z alkoholnim markerjem barvaš neposredno čez sveže črte. Na embalaži preveri, ali je črnilo primerno za alkoholne markerje, in vedno najprej naredi poskus na ostanku papirja.

Če žigosaš v album poleg fotografij, izberi črnilo, ki se prodaja kot brezkislinsko in arhivsko. To velja za napise in črtne risbe enako kot za ozadja.

Temen, sijajen ali kraft papir

Na temnem papirju dye črnilo izgine. Vzemi belo ali svetlo pigmentno blazinico, oxide ali pa embosiraj z belim ali zlatim prahom. Lep trik na črnem: žigosaj z brezbarvno blazinico za embosiranje, embosiraj s prozornim prahom in motiv nato pobarvaj z belo akvarelno barvico. Embosirana črta lepo zadrži barvo znotraj oblik.

Sijajen papir, fotografije, acetat in vellum (prosojen papir) črnila ne vpijajo. Dye se nabira v kapljicah ali se razmaže, pigment ostane moker, razen če ga takoj embosiraš. Za to je solventno črnilo, kot je StazOn. Hitro se posuši in trajno ostane na skoraj vsaki površini, od plastike in kovine do stekla in usnja. Ima pa vonj, obarva prste in potrebuje svoje čistilo za žige. Za blago ni namenjeno.

Kraft papir je rjav in to zaduši prosojne barve. Svetlo dye črnilo postane motno ali skoraj izgine. Črna in temno rjava pa sta na njem ostri, prekrivno črnilo, kot je bel pigment ali oxide, pa da več barve. Distress ink na kraftu da subtilen učinek ton v tonu, kar je v vintage knjigi lahko čudovito.

Črnilo za embosiranje

Za vroče embosiranje potrebuješ črnilo, ki dolgo ostane mokro in lepljivo, da se prah oprime. VersaMark je skoraj brezbarvno, počasno črnilo, namenjeno prav temu. Brez prahu na barvnem kartonu da subtilen vodni žig, za odtenek temnejši od papirja. Tudi navadno pigmentno črnilo deluje za embosiranje.

Prah posuj takoj po žigosanju, odvečnega otresi in segrevaj, dokler se ne stopi in zasije. S pisalom za embosiranje, pisalom z lepljivim črnilom za embosiranje, lahko s prozornim prahom prekriješ tudi le majhen del pobarvane sličice, da barva pod njim zasije. Več o samih tehnikah piše v članku o embosiranju.

Žigosanje na blago

Na bombažni vrečki, blagovni etiketi ali koščku lanu za na stran navadno črnilo za papir slabo deluje, po pranju pa izgine. Uporabi črnilo za tekstil, ki je izrecno namenjeno blagu, kot je VersaCraft. Tako se lotiš:

1. Blago najprej operi in zlikaj, da odstraniš apreturo in gube.
2. Izberi gladko blago, kot je bombaž. Grobo, debelo platno da manj oster odtis.
3. Preizkusi na ostanku, preden se lotiš pravega dela.
4. Pusti, da se odtis popolnoma posuši.
5. Fiksiraj z likalnikom, s krpo vmes. Pri tem upoštevaj navodila na blazinici.

Blago, ki ga nikoli ne pereš, na primer trakec v svoji knjigi, lahko obarvaš tudi z distress inkom. Trak navlaži, črnilo potapkaj na teflonsko podlogo, popršaj z vodo in trak povleci skozi. Naravna vlakna barvo dobro vpijejo, vendar se lahko spet razlije, če se trak pozneje zmoči.

Tvoje prve blazinice za žige

Ne potrebuješ celotne barvne lestvice. Z majhnim kompletom, ki se med seboj ujema, prideš zelo daleč:

1. Črna, vodoodporna blazinica za napise in črtne risbe, ki jih želiš pobarvati.
2. Temno rjava blazinica ali distress odtenek, kot je Vintage Photo, za robove in obrabljen videz.
3. Brezbarvna blazinica za embosiranje, če želiš embosirati ali žigosati ton v tonu.
4. Bela pigmentna blazinica, če pogosto delaš na temnem papirju ali kraftu.

Dopolni jih z dvema do štirimi barvami, ki se ujemajo s papirjem, ki ga že imaš. Mini blazinice so priročne, da barvo najprej preizkusiš, in zavzamejo malo prostora, čeprav so za velike ploskve nerodne. Če neko barvo veliko uporabljaš, ji dokupi še črnilo za polnjenje.

Blazinice po uporabi zapri, da se ne izsušijo. Žigosaj s čistim žigom, da v blazinico ne zaneseš druge barve. Žig rahlo potapkaj po blazinici, namesto da močno pritiskaš, ga postavi naravnost dol in dvigni naravnost gor. Če je odtis bled, čeprav je žig čist, je čas za polnjenje.