Zakaj fotografije porumenijo in kako to preprečiš

Vzameš staro škatlo za čevlje in takoj opaziš. Beli robovi so porumeneli, nebo je oranžno, babičina obleka pa ima nenavaden rožnat odtenek. To ni smola in navadno tudi ne slaba fotografija. To je kemija, in velik del nje lahko upočasniš.

Kaj se zgodi, ko fotografija spremeni barvo

Fotografija je več kot papir s sliko. Na papirju je tanka plast želatine, emulzija, in v njej je slika. Kaj gre narobe, je odvisno od tega, kaj je v tej plasti.

Pri barvni fotografiji iz fotolaboratorija sliko sestavljajo tri barvila: cian, magenta in rumena. Ta počasi razpadajo, a ne enako hitro. Če eno izgine hitreje od drugih dveh, dobi celotna fotografija barvni pridih. Zato je veliko odtisov iz šestdesetih in sedemdesetih let postalo rdečih ali oranžnih: najbolj je namreč upadlo modrozeleno barvilo. Poleg tega lahko porumenijo tudi ostanki snovi v sami emulziji, kar opaziš predvsem v belih delih in na robovih.

Pri črno-belih fotografijah sliko sestavlja srebro. Srebro reagira s kislinami in hlapi iz kartona, lepila in zraka, tako kot potemni srebrna žlica. Slika takrat postane rumenorjava in bledejša, včasih pa na robovih opaziš kovinski lesk. Zelo stari odtisi iz devetnajstega stoletja, na primer albuminski odtisi, poleg tega pogosto porumenijo kar sami od sebe, med drugim zato, ker beljakovina v plasti spremeni barvo.

Potem sta tu še papir in karton okoli fotografije. Papir iz lesne celuloze, iz katere lignin ni bil odstranjen, postane kisel, porumeni in krhek. To kislino prenaša na vse, kar se ga dotika. Arhivisti temu pravijo počasni ogenj: ne vidiš ga goreti, a vseeno gori naprej.

Štirje glavni krivci

Skoraj vse to propadanje pospešujejo štiri stvari. Povsem ga ne moreš ustaviti, saj je spreminjanje barve kemična reakcija, ki vedno malo poteka naprej. Lahko pa ga močno upočasniš.

• Svetloba. UV-sevanje dnevne svetlobe in fluorescenčnih sijalk razgrajuje barvila, sodeluje pa tudi navadna vidna svetloba. Močnejša in daljša ko je, hitreje gre. Fotografija na okenski polici navadno zbledi prva.
• Kisline. Prihajajo iz kislega papirja in kartona, nekaterih lepil, lepilnega traku in poceni plastičnih ovitkov iz PVC-ja. Razvpite so lepljive strani starih magnetnih albumov: karton, lepilo in plastika skupaj oddajajo hlape, ki načenjajo barve in puščajo madeže na hrbtni strani.
• Toplota. Vsaka kemična reakcija poteka hitreje, ko je topleje. Podstrešje, ki se poleti segreje, tako leto za letom pospešuje propadanje.
• Vlaga. Vlažen zrak pospešuje razpadanje barvil in srebra, povzroči, da se želatina prilepi na steklo in plastiko, in da priložnost plesni. Tudi presuh zrak ni dober, saj se fotografije takrat zvijejo, papir pa postane krhek. Najbolj škodljiva so hitra nihanja.

Uporabno vodilo za fotografije je vlažnost zraka med približno 30 in 50 odstotki ter temperatura največ okoli 21 stopinj. Omara v običajni ogrevani dnevni sobi je temu pogosto dovolj blizu. Podstrešje, lopa, garaža ali vlažna klet pa ne. O najboljšem mestu za tvoje knjige in škatle več piše v našem članku o shranjevanju scrapbookov.

Zakaj en odtis porumeni hitreje od drugega

Dve fotografiji iz istega leta sta lahko po tridesetih letih videti povsem različno. Navadno je za to kriv eden od teh vzrokov:

1. Vrsta odtisa. Barvne fotografije so bolj občutljive kot dobro obdelane črno-bele. Instantne fotografije, kot so polaroidi, so pogosto še posebej občutljive na svetlobo in toploto.
2. Črnilo tiskalnika. Domači odtisi s črnilom na osnovi barvil (dye) zbledijo hitreje kot odtisi s pigmentnim črnilom, sploh če so nezaščiteni izpostavljeni zraku.
3. Obdelava. Če fotografija v laboratoriju ni bila dobro izprana, ostanejo kemikalije, ki pozneje porumenijo ali porjavijo.
4. Kje je ležala ali visela. Fotografija, ki je ležala v temni škatli, zdrži veliko dlje kot fotografija, ki je leta stala na soncu. Razliko pogosto vidiš kar na eni fotografiji: robček pod okvirjem je še svež, preostanek je zbledel.
5. Česa se je dotikala. Izrezek iz časopisa ob njej, kisla kartonska stran albuma ali lepilni trak na hrbtni strani pustijo sledi. Včasih vidiš madež natanko v obliki izrezka.
6. Kako so jo prijemali. Prsti na sprednji strani puščajo maščobo in kisline, kar se po letih pokaže. Fotografije primi za robove, s čistimi in suhimi rokami.

Kaj lahko še narediš za fotografije, ki so spremenile barvo

Porumenelega ali zbledelega odtisa doma ne vrneš v prvotno stanje. Barvilo, ki je izginilo, se ne vrne. Lahko pa poskrbiš, da se propadanje tu ustavi.

• Fotografijo umakni od vsega, kar jo načenja: kislih strani albuma, lepilnega traku, elastik, sponk za papir in ovitkov iz PVC-ja. Če je prilepljena, je ne vleci. O tem piše naš članek o varnem odstranjevanju prilepljenih fotografij.
• Shrani jo v temnem, hladnem in suhem prostoru, v ovitku iz polipropilena, poliestra ali polietilena, v brezkislinski škatli.
• Ne obdeluj je sama ali sam z vodo, belilom ali čistili in je ne plastificiraj. Lepilni trak na razpoki škodo sčasoma samo poveča.
• Ne zavrzi negativov. Pogosto so ležali v temi in so zato bolje ohranjeni kot odtis. Z negativa lahko daš narediti nov odtis ali ga skeniraš.
• Če je fotografija zelo dragocena ali se je prilepila na steklo ali plastiko, najprej prosi za nasvet restavratorja fotografij.

Fotografije varno v okvirju

Fotografija na steni je vsak dan izpostavljena svetlobi. Zato muzeji pogosto obesijo kopijo, original pa hranijo v temi. To lahko narediš tudi ti: daj svojo najlepšo staro fotografijo kakovostno natisniti na novo in uokviri to kopijo.

Če želiš vseeno uokviriti original, bodi pozorna ali pozoren na naslednje:

• Uporabi paspartu iz brezkislinskega kartona, najraje iz bombažnega kartona. Tako se fotografija ne dotika stekla in se želatina nanj ne more prilepiti.
• Fotografijo pritrdi na karton s foto vogalčki ali brezkislinskim platnenim trakom, nikoli z lepilom ali lepilnim trakom na samo fotografijo.
• Tanko kartonsko hrbtno stran poceni okvirja zamenjaj z brezkislinskim kartonom. Take hrbtne stranice so pogosto iz kislega kartona iz lesne celuloze.
• Izberi steklo z UV-filtrom. To zadrži del škodljive svetlobe, a fotografije ne naredi neranljive.
• Ne obešaj je na sonce, nad radiator ali peč, v kopalnico ali kuhinjo in raje ne na hladno zunanjo steno.
• Menjavaj. Fotografija, ki nekaj mesecev visi, nato pa nekaj časa leži v temi, zdrži dlje.

Digitalna obnova kot zadnja rešitev

Če je fotografija res zbledela, je digitalna obnova pogosto edini način, da spet vidiš prvotne barve. Dokler je od vsakega barvila še kaj ostalo, je v odtisu navadno več informacij, kot jih vidiš s prostim očesom.

1. Fotografijo skeniraj, preden narediš kar koli drugega, v visoki ločljivosti, za običajen odtis pogosto 600 dpi. Majhne fotografije skeniraj v višji ločljivosti.
2. Ta prvi sken shrani neobdelan, v formatu brez izgube kakovosti, kot je TIFF. To je tvoj digitalni original.
3. Vedno delaj na kopiji. Veliko programov za skeniranje ima možnost obnove zbledelih barv, v programu za urejanje fotografij pa lahko barvne kanale nastavljaš ločeno. Pri fotografiji, ki je postala rdeča, tako odstraniš rdeči pridih in vrneš modrozeleno.
4. Iz obnovljene različice daj narediti nov odtis za album ali steno. Original ostane varno v škatli.

Tak sken je hkrati varnostna kopija slike, kakršna je zdaj, in prav za to je namenjena polica v Scrappdu.

Ni ti treba urediti vsega v enem popoldnevu. Začni s fotografijami, ki ti največ pomenijo, umakni jih s sonca in stran od kislega kartona ter jih skeniraj. Tako je najpomembnejše že shranjeno.