Slogi scrapbookinga: kako jih prepoznaš in najdeš svoj slog

Listaš po straneh drugih in opaziš, da se te nekatere takoj dotaknejo, druge pa te pustijo hladnega. To že veliko pove o tvojem okusu. Scrapbookerji so najbolj znanim načinom dela dali imena, večinoma v angleščini. Ko jih prepoznaš, lažje poveš, kaj ti je všeč, bolj premišljeno kupuješ material in narediš svoje strani bolj umirjene.

Slog ni pravilo. Je skupek odločitev, ki pogosto gredo skupaj: katere barve, koliko okrasja, koliko praznega prostora in kateri materiali. Spodaj so slogi, na katere naletiš najpogosteje.

Clean and simple

Clean and simple, pogosto skrajšano v CAS ali C&S, je najbolj umirjen slog. Fotografija je v ospredju, vse drugo jo podpira. Značilnosti:

• enobarvno ali rahlo potiskano ozadje, pogosto belo ali v nežni barvi
• veliko praznega prostora okrog fotografije
• malo okrasja: nekaj nalepk, žig, en die cut
• dizajnerski papir v urejenih blokih ali trakovih, v barvah, ki se ujemajo
• jasen naslov in nekaj journalinga (besedila na tvoji strani)

Zdi se preprosto, a ni. Kdor je navajen veliko nalagati, se težko ustavi. Ravno ker je na strani malo stvari, vsak vidi, kje kaj ni prav: poševen trak, rob, ki je malo preozek. Pomaga, če pred lepljenjem izmeriš z ravnilom in svinčnikom.

Kljub temu je to prijeten slog za začetek. Potrebuješ malo materiala in se naučiš, kaj se zgodi, ko pustiš prostor. Pogost trik je, da eno izrazito barvo združiš s skoraj belim ozadjem in nekaj črne ali temno sive. Tista ena barva lahko zasije, stran pa vseeno ostane mirna.

Minimalistični scrapbooking

Minimalistični scrapbooking gre še korak dlje. Včasih je na beli strani samo fotografija, nekaj vrstic besedila in en majhen poudarek. Razlika s clean and simple je predvsem v meri: pri clean and simple sta lahko še zbirka papirja in naslov iz nalepk, pri minimalističnem delu pa odvzemaš, dokler skoraj nič ne ostane.

Da deluje, je zaslužna postavitev. Fotografije ne postavi samodejno na sredino, ampak na primer v kot ali na tretjino strani. Naj ponavljajoči se element, črta ali nekaj drobnih pikic teče v prazen prostor, da celota ostane povezana. Prazen prostor tako ni luknja, ampak dih.

Vintage in shabby chic: razlika

Ta dva sloga pogosto zamenjujejo, ker imata oba pridih preteklosti. Vendar delujeta drugače.

Vintage želi biti videti star. Barve so rjava, bež, krem in porumenela. Robovi so natrgani, obrušeni ali potemnjeni s črnilom, fotografije so pogosto črno-bele ali v sepiji. Vidiš papir s starimi časopisnimi črkami, kraft papir, čipko, kovinske ključke, vogalčke in okvirčke, gumbe. Deluje kot skrinja na podstrešju s stvarmi tvoje babice.

Shabby chic je romantičen in ljubek. Barve so pastelne: nežno roza, svetlo modra, krem. Vidiš veliko rož, čipke, trakov, biserov in bleščečih kamenčkov, včasih nekaj packic barve. Tudi ta slog je malce obrabljen in ostarel, a na sladek, svež način.

Hitro pravilo: če so tvoje barve zemeljske in rjave, si pri vintage. Če so pastelne in cvetlične, je to shabby chic. Heritage je soroden vintage slogu, a se vrti okrog pravih starih družinskih fotografij, ki jih pogosto dopolnijo stvari teh prednikov.

Ameriški slog

Ameriški slog pogosto velja za klasično osnovo, iz katere izhajajo vsi drugi. V središču je ena ali več fotografij, okrasje pa se ujema z vsebino in z barvami na fotografiji. Fotografija s plaže dobi pesek, školjke in modro. Strani so pogosto urejeno sestavljene, z ravnimi bloki papirja, jasnim naslovom ter nalepkami ali die cuti iz ene kolekcije.

Nekateri scrapbookerji mu postavljajo nasproti evropski slog: bolj sproščen in organski, z več plastmi, barvo in oblikami, ki se ne prilegajo mreži. Razlikovanje je grobo in ga ne uporablja vsak, a nanj naletiš.

Artsy in mixed media

Artsy in mixed media sta si zelo blizu. Mixed media dobesedno pomeni, da mešaš različne materiale: barvo, gesso (belo osnovo), strukturno pasto, črnilo, šablone, blago, les, bleščice. Ozadje samo postane umetnina, s packami, madeži in plastmi, ki prosevajo.

Barve so pogosto izrazite in kontrastne. Fotografija običajno ostane središče, a je vpeta v živahno, večplastno okolje. Potrebuješ trden papir, ki prenese mokro delo, in nekaj izkušenj s tem, kako se obnašata barva in pasta.

Izraz artsy se uporablja nekoliko širše, za strani, ki so bolj podobne umetnini kot fotoalbumu: veliko ročnega dela, narisane črte, čačke, kolaž. V to vrsto spada tudi free style. Tam ne slediš določeni smeri in kombiniraš tehnike in sloge, kakor ti ustreza. Veliko scrapbookerjev je pravzaprav tam.

Še nekaj imen, na katera naletiš

• Clustering: vse okrasje zbrano na enem delu strani, kot grozd plasti, preostanek pa je prazen.
• Natural: posušene rože, vejice, listki, kraft papir in rafija.
• Cute: veselo, pastelno, z ljubkimi figuricami.
• Slog ephemera: kolažno ozadje z veliko naloženimi papirčki, kartončki in etiketami.

Digitalni scrapbooking ni poseben slog. Je način dela, s katerim lahko ustvariš kateri koli slog.

Kako najdeš svoj slog

Začni pri tem, kar ti je že všeč. Zberi dvajset ali trideset strani drugih, ki se te dotaknejo, na moodboardu ali preprosto v mapi s slikami. Nato jih postavi drugo ob drugo in poglej, kaj se ponavlja. So ozadja svetla ali ravno temna? Veliko plasti ali malo? Strogi bloki ali razmetani robovi? Pogosto se izkaže, da veš več, kot si mislil.

Poglej tudi svojo zalogo. Kar kupuješ, izda tvoj okus. Imaš predvsem pastele in čipko ali kraft papir in kovinske vogalčke? In kaj vedno znova ostane neuporabljeno, čeprav se ti je v trgovini zdelo čudovito?

Nato po zgledu naredi nekaj strani, ki so ti všeč, s svojimi fotografijami in materialom. Tako hitro opaziš, kaj ti je naravno in kaj ti povzroča težave. Kdor naredi veliko strani, vidi, kako se njegov slog oblikuje sam od sebe. To gre počasi, in to je v redu. Prve strani so pogosto razočaranje, a iz njih se naučiš največ.

Pomaga, če nekaj časa ostaneš pri enem slogu in ga dobro spoznaš. Tvoje oko postane ostrejše, veš, katere barve gredo skupaj, in kupiš manj stvari, ki jih nikoli ne uporabiš. Nato si lahko izposodiš delčke drugih slogov. Prav takšna mešanica sčasoma postane tvoja lastna pisava.

Vprašaj se tudi, kaj želiš s svojo knjigo. Če želiš predvsem zapisovati zgodbe in hitro delati, ti ustreza umirjen slog. Če želiš predvsem ustvarjati z barvo in plastmi, je bolj na dlani mixed media.

Je lahko slog na vsaki strani drugačen

Da. Nobeno pravilo ne pravi, da mora biti album v enem samem slogu. Veliko scrapbookerjev izbira glede na temo: vintage stran za dedkove stare fotografije, nekaj svežega in urejenega za dopust, igriva stran za rojstni dan otrok.

Če pa želiš, da album deluje kot celota, nekaj stvari ohrani enakih. Na primer isto pisavo ali rokopis v naslovih, ponavljajočo se barvo ali enak način journalinga. Potem se lahko vse drugo menja od strani do strani, ne da bi bilo videti razmetano.

Gre pa tudi obratno: en album za vsak slog. Urejen letni album, mixed media knjiga za eksperimente, majhen vintage album za družinsko zgodovino. Navsezadnje je najboljši slog tisti, v katerem z veseljem še naprej ustvarjaš.