Kako brez škode rešiti stare samolepilne in črne foto albume

Album tvojih staršev ali starih staršev že leta leži na dnu predala. Ko ga odpreš, folija zaprasketa, lepilne proge pa so porumenele. Ali pa je to album s črnimi listi in belimi napisi, kjer kotički za fotografije odstopajo. Ni vsaka fotografija takoj v nevarnosti, a tak album počasi propada. Z nekaj mirnimi koraki rešiš veliko in preprečiš, da bi z najboljšimi nameni naredil škodo.

Zakaj samolepilni albumi poškodujejo fotografije

Samolepilni album, ki mu po nizozemsko pravijo »magnetni album«, nima z magneti nič skupnega. To je kartonski list s plastjo ali progami lepila, čez katerega je prozorna folija, ki drži fotografije na mestu. Predvsem v sedemdesetih in osemdesetih letih ga je imelo veliko družin, ker si z njim brez lepila ali kotičkov hitro napolnil stran.

Težava je v vseh treh plasteh. Poceni karton je kisel, lepilo se z leti spreminja, folija pa je lahko iz PVC-ja, plastike z mehčalci, ki ni obstojna. Skupaj sproščajo snovi, ki načenjajo barve in puščajo madeže na hrbtni strani fotografij.

Lepilo pri tem gre v eno od dveh smeri. Lahko se izsuši in postane krhko, zato se fotografije odlepijo. Ali pa se prime tako močno, da fotografije ne moreš več sneti cele.

Tudi črni albumi so občutljivi

Klasični albumi s črnimi listi se zdijo bolj trpežni, a tudi ta papir je običajno zelo kisel. Črni papir je pogosto poceni papir z lesovino, ki z leti razpada.

Ta kislina lahko počasi prehaja v fotografije, liste pa naredi krhke. Tudi lepilo, s katerim so fotografije včasih prilepljene, in stari kotički lahko sproščajo snovi, ki povzročajo razbarvanje. Hkrati so na teh listih pogosto ročno napisana imena, datumi in šale, zaradi katerih je album sploh tako dragocen.

Kako prepoznaš škodo

Album mirno prelistaj s čistimi, suhimi rokami in bodi pozoren na te znake:

• lepilne proge, ki rumeno ali rjavo prosevajo skozi folijo
• folija, ki je motna ali valovita ali se je prijela fotografije
• fotografije, ki so se odlepile ali poševno zdrsnile, ker se je lepilo izsušilo
• madeži ali ostanki lepila na hrbtni strani odlepljenih fotografij
• barvne fotografije, ki so zbledele ali se razbarvale
• modrikast, kovinski lesk v temnih delih črno-belih fotografij
• madeži na fotografiji, kjer se jo je dotikal časopisni izrezek
• črni listi, ki so krhki, se drobijo na robovih ali se trgajo pri obračanju
• zatohel vonj ali puhasti madeži, kar lahko kaže na plesen

Če vidiš samo porumenelo lepilo, imaš čas. Če se je folija prijela fotografije, vidiš plesen ali se papir drobi, je previdnost pomembnejša od hitrosti.

Najprej skeniraj, šele potem ukrepaj

Preden se dotakneš ene same fotografije, vse dokumentiraj. Tako imaš kopijo, če gre kaj narobe, in ohraniš vrstni red, postavitev in napise, kot jih je zamislil avtor. To postavitev sicer izgubiš takoj, ko fotografije vzameš ven.

Najprej skeniraj ali fotografiraj vsako stran v celoti, nato pa še fotografije in napise od blizu. Albuma, ki ne ostane ravno odprt, nikoli ne pritiskaj z licem navzdol na steklo skenerja. Takrat ga fotografiraj od zgoraj, pri dnevni svetlobi, podprtega z blazino ali zvitimi brisačami, da se hrbet ne odpre bolj, kot zlahka zmore.

V ime datotek vpiši številko strani in dodaj imena ali datume, ki so na strani. S Scrappdom boš tak skeniran album kmalu lahko zasebno shranil na svojo polico in ga pozneje delil, s komer želiš. Kako najlažje digitaliziraš cel album, s fotoaparatom ali skenerjem, je tema zase.

Pustiti ali vzeti ven

Restavratorji fotografije pogosto vzamejo iz albuma šele v skrajni sili. Album kot celota pogosto pove več kot posamezne fotografije, pri razstavljanju pa se izgubita vrstni red in napisi. Poleg tega tvegaš, da se poškoduje sama fotografija.

Zato se vprašaj:

1. Ali se fotografija odlepi brez težav? Previdno dvigni en kotiček. Če začutiš odpor ali se fotografija upogne, takoj nehaj.
2. Je zgodba album sam? Pisava, okraski in vrstni red, ki ga je nekdo skrbno ustvaril, so razlog, da celoto pustiš.
3. Kako hitro propada? Odlepljenim fotografijam v samolepilnem albumu z razbarvanim lepilom je bolje v varnem ovitku.
4. Je to edini odtis? Brez negativa ali druge kopije ne želiš tvegati ničesar.

Odgovor je pogosto nekaj vmes. Fotografije, ki se odlepijo same, vzameš ven, tiste, ki so prilepljene, pustiš, in od vsega imaš sken.

Kako vzameš fotografije iz samolepilnega albuma

Delaj na čisti mizi in si vzemi čas. Folijo počasi vleci nazaj, od hrbta proti zunanjemu robu. Če se je folija prijela fotografije, to fotografijo pusti.

Fotografijo dvigni s tankim, ploskim pripomočkom, na primer z majhno lopatico, ki jo zelo postopoma podrineš pod rob. Fotografije nikoli ne upogibaj, da bi jo odlepil. Ostanke lepila na hrbtni strani preprosto pusti. Praskanje ali topila naredijo več škode kot koristi, to je delo za restavratorja.

Z mehkim svinčnikom rahlo na rob hrbtne strani zapiši, s katere strani je fotografija. Nato fotografije v pravem vrstnem redu pospravi v ovitke iz polipropilena ali poliestra. Za fotografije, ki so res prilepljene, obstajajo previdne tehnike, a te zahtevajo posebno razlago.

Črni albumi in kotički za fotografije

Črni album običajno ohraniš celega. Besedilo na listih spada k fotografijam, stare fotografije pa se pogosto zvijejo, ko jih vzameš iz albuma. Predvsem odtise iz 19. stoletja pusti tam, kjer so.

Kaj lahko storiš:

• Če kotički še dobro držijo, jih pusti.
• Če je fotografija odlepljena, ker se je kotiček izsušil, jo vrni na isto mesto z novimi brezkislinskimi kotički iz papirja ali polipropilena. Star rob lepila ali svetlejša lisa na papirju pokaže, kam spada.
• Prilepljene fotografije pusti prilepljene. Odstranjevanje na silo ali močenje poškoduje slikovni sloj ali raztrga papir.
• Med strani, kjer se fotografije dotikajo med seboj ali izrezka, vstavi list tankega brezkislinskega papirja. Pufran brezkislinski papir je primeren za večino fotografij; nepufranega izberi pri modrotiskih in pri fotografijah, pri katerih ne poznaš postopka. Ne delaj tega pri vsaki strani, ker preveč vmesnih listov uniči hrbet.
• Če so se listi odlepili, jih s svinčnikom rahlo oštevilči v kotu lista, nikoli na fotografiji, in jih hrani skupaj po vrstnem redu.

Kdaj potrebuješ restavratorja

Album lahko sam shranjuješ in pravilno ravnaš z njim. Popravilo je nekaj drugega. Poišči restavratorja za papir ali fotografije, če:

• se je fotografija zrasla s folijo
• je v albumu plesen ali se je zmočil
• so listi tako krhki, da se pri obračanju lomijo ali razpadajo
• gre za zelo stare fotografije, na primer na steklu ali kovini, ali za album iz 19. stoletja s trdimi kartonskimi listi
• ima album zgodovinsko vrednost ali je edini primerek nečesa, česar družina noče izgubiti

Restavrator lahko lepilo odstrani lokalno, raztrganine popravi z japonskim papirjem, liste vstavi v poliestrske ovitke in izdela ustrezno škatlo. Pogosto svetuje stabilizacijo namesto obdelave vsega. Najprej prosi za predlog, da veš, kaj se bo zgodilo.

Česa raje ne počni

• lepilnega traku ali lepila za popravilo raztrganine ali odlepljene fotografije
• plastificiranja fotografij ali strani
• pisanja s kemičnim svinčnikom ali flomastrom po fotografiji
• ravnanja prepognjenih ali zvitih kosov s pritiskanjem
• izrezovanja strani iz albuma

Potem jih mirno shrani

Album, ki ostane cel, shrani ležeče v škatlo, ki se mu dobro prilega, na hladnem, suhem mestu, kjer temperatura malo niha. Podstrešje, klet in garaža niso dobra mesta. Odlepljene fotografije hrani v ovitkih iz polipropilena, poliestra ali polietilena ali v brezkislinskem albumu s kotički, nikoli pa spet v PVC-ju ali samolepilnem albumu. V vlažnem prostoru, nad približno 60-odstotno vlažnostjo zraka, se fotografije lahko začnejo lepiti na plastiko. Zato naj bo to mesto suho.