Kako shraniti natisnjene fotografije za prihodnja desetletja
Prava škatla, varna plastika in miren kotiček doma: tako bodo odtisi, stare fotografije in negativi dolga leta ostali lepi.

Fotografije doma redko propadejo čez noč. Navadno se to dogaja počasi, leto za letom, v škatli za čevlje na podstrešju, z elastiko okoli ali v rjavi kuverti. Z nekaj dobrimi odločitvami glede materialov in prostora bodo odtisi ostali lepi več desetletij. Muzejskega depoja za to ne potrebuješ, potrebuješ pa dobro škatlo, prave ovitke in miren kotiček doma.
Kaj fotografijam škodi
Toplota, vlaga in svetloba naredijo svoje, pomemben pa je tudi material, v katerem so fotografije shranjene. Navaden karton, rjave kuverte in časopisni papir vsebujejo kisline in lignin, snov iz lesa, zaradi katere papir sčasoma porumeni in postane krhek. Te snovi počasi prehajajo na fotografije.
Plastika je lahko prav tako škodljiva. Mehki ovitki iz PVC vsebujejo mehčala, ki se sčasoma sproščajo, zato lahko odtisi spremenijo barvo ali se začnejo lepiti. Tudi lepilo, lepilni trak in samolepilne strani albumov oddajajo snovi, ki fotografije načenjajo.
Ne zanašaj se samo na besedo brezkislinsko
Na embalaži piše brezkislinsko, varno za fotografije ali arhivska kakovost. To niso zaščiteni izrazi. Poleg tega brezkislinsko ni isto kot brez lignina: papir je lahko eno, ne pa tudi drugo. Zato preveri, ali sta navedena oba podatka.
Če želiš več gotovosti, poišči PAT, Photographic Activity Test. Ta mednarodni test (ISO 18916) preverja, ali material kemično reagira s fotografijami. Izdelek, ki test prestane, lahko šteješ za varnega za fotografije. Pri papirju in škatlah včasih naletiš tudi na standarde: ISO 9706 za trajen papir in ISO 16245 za škatle in mape za papirne dokumente. Ti se nanašajo na papir; za fotografije je PAT najpomembnejše dopolnilo.
Škatle in kuverte, ki so v redu
Za običajen družinski arhiv zadostuje nekaj dobrih osnovnih stvari.
- Trdna arhivska škatla iz brezkislinskega kartona brez lignina. Izberi zaprto škatlo brez ročajev, lukenj ali prezračevalnih rež, da prah in svetloba ostaneta zunaj. Dobiš jih med drugim v formatih A4 in A3.
- Škatle za fotografije v velikosti odtisov, na primer za 10 × 15 cm, v katerih lahko fotografije razdeliš s kartonastimi pregradami ali indeksnimi karticami. Na vsako pregrado napiši leto, mesec in temo, pa boš pozneje vse hitro našel.
- Kuverte ali mapice iz brezkislinskega papirja za posamezne in dragocene fotografije.
Raje izberi kartonasto škatlo kot plastično posodo za shranjevanje. In poskrbi, da se ovitki in mapice natančno prilegajo škatli, tako da se nič ne premika.
Katera plastika je varna
Za dolgotrajno shranjevanje fotografij so primerne tri vrste plastike: polipropilen (PP), poliester (znan tudi kot Mylar) in polietilen (PE). PVC, imenovan tudi vinil, pusti na polici. Če na ovitku ne piše, iz česa je, ga ne kupi.
Plastika ima eno šibko točko: pri visoki vlažnosti zraka, nad približno 60 odstotki, se lahko fotografije prilepijo nanjo. Če so tvoje fotografije v prostoru, kjer je včasih vlažno, raje izberi papirnate kuverte. Fotografije, ki si jih sam natisnil z brizgalnim tiskalnikom, naj se najprej sušijo 24 ur, preden jih daš v ovitek.
Več o ovitkih in žepkih za fotografije v albumih najdeš v posebnem članku.
Najboljše mesto doma
Fotografije imajo rade hladno, suho, temno in predvsem stalno okolje. Arhivi priporočajo vlažnost zraka med približno 30 in 50 odstotki ter temperaturo največ okoli 21 stopinj; hladneje je bolje, dokler ni vlažno. Pomembnejše od natančne številke je, da vrednosti ne nihajo ves čas gor in dol. Preprost higrometer pokaže, kako vlažno je v prostoru.
Kje fotografij raje ne shranjuj:
- na podstrešju, kjer je poleti vroče in pozimi mrzlo
- v kleti ali pod podom, kjer grozijo vlaga, plesen in puščanje
- v garaži, lopi ali najeti shrambi zaradi nihanj in škodljivcev
- na okenski polici ali kje drugje na soncu, kjer barve zbledijo
- nad radiatorjem ali ob njem, pa tudi raje ne ob hladni zunanji steni
- v sveže prepleskani sobi ali čisto novi omari zaradi hlapov barve, lepila in gradbenih materialov
Najbolje se navadno obnese omara v ogrevani dnevni ali spalni sobi. Škatel ne postavljaj na tla, da ostanejo suhe, če bi se po nesreči na tleh pojavila voda.
Ležeče ali pokončno
Oboje je v redu, dokler imajo fotografije dobro oporo. Pokončno se dobro obnese v škatli, ki je ravno dovolj polna, s trdnimi pregradami vmes, da se nič ne nagne ali skrivi. V napol prazni škatli se fotografije prevrnejo in upognejo. Takrat jih raje položi ravno.
Velike odtise, fotografije na starem, krhkem kartonu in vse, kar je že nekoliko občutljivo, vedno shranjuj ležeče. Tudi veliki in težki albumi ter scrapbooki so bolje shranjeni ležeče, v svoji škatli ali na polici.
Kaj dati vmes
Dragocene fotografije naj imajo vsaka svoj ovitek ali kuverto. Če odtise hraniš na kupu, mednje vstavi nevtralen vmesni list, na primer brezkislinski svilen papir. To prepreči drgnjenje in praske, predvsem pri mat odtisih z občutljivo površino.
Pri starih fotografijah bodi pozoren še na eno stvar. Veliko brezkislinskega papirja je pufranega z apnencem, ki nevtralizira kisline. Za večino sodobnih odtisov je to v redu, zgodnjim fotografijam, starim barvnim odtisom in cianotipijam pa lahko prav to škodi. Za te fotografije izberi nepufrani papir z nevtralno kislostjo ali ovitek iz poliestra ali polipropilena.
Kaj ne sodi vmes: časopisni papir, navaden papir za tiskalnik, listki z lepilnim trakom, elastike, sponke za papir in sponke spenjača.
Stare posamezne fotografije
Stare posamezne fotografije so najvarneje shranjene vsaka v svojem ovitku iz polipropilena ali poliestra ali v kuverti iz nepufranega papirja, v zaprti arhivski škatli. Pusti jih v vrstnem redu, v katerem si jih našel. Morda se zdi naključen, a je osebi, ki jih je hranila, pogosto nekaj pomenil.
Stare fotografije primi le, ko je treba, s čistimi, suhimi rokami in za robove. Prsti na površini slike puščajo maščobo in kisline, zato se sprednje strani ne dotikaj. Podpri celo fotografijo in je ne dvigaj za en vogal. Zvite ali prepognjene fotografije nikoli ne poravnaj na silo.
Če so fotografije prilepljene v star album, jih zaenkrat pusti tam. O tem govorita dva druga članka na tem blogu. Če želiš staro fotografijo obesiti na steno, v okvir daj kopijo, original pa shrani v škatlo.
Negativi po skeniranju
Negativov ne zavrzi, tudi ko je vse skenirano. Negativ pogosto vsebuje več podrobnosti, kot jih zajame prvi sken, in z boljšim skenerjem ali novim odtisom lahko pozneje iz njega dobiš še več.
Shrani jih v liste ali ovitke za negative iz polipropilena, polietilena ali poliestra, vsak trak v svojem žepku. Stara kuverta iz foto studia za to navadno ni narejena. Na list napiši, za kateri film, katero leto in katero temo gre, in mu daj isto številko kot pripadajočim skenom in odtisom. Negativi sodijo v enak prostor kot fotografije: hladen, suh in temen.
Varno pisanje na hrbtno stran
Ime in letnica na hrbtni strani naredita fotografijo za naslednjo generacijo veliko dragocenejšo. Uporabi mehak svinčnik, na primer B ali 2B, in pritiskaj nežno. Piši ob robu ali v kotu, ne na sredini hrbtne strani, ker se tam hitro vtisne skozi na sprednjo stran. Fotografijo položi s sliko navzdol na čisto, gladko podlago.
Ne uporabljaj kemičnega svinčnika zaradi pritiska in ne flomastra ali alkoholnega markerja na sami fotografiji. Črnilo lahko prodre skozi ali se odtisne na fotografijo pod njo. Če ima tvoj odtis gladko, nekoliko plastično hrbtno stran, na katero svinčnik slabo prime, piši na ovitek, kuverto ali kartico zraven. Če vseeno želiš pisati na samo fotografijo, vzemi pisalo, ki je izrecno namenjeno fotografijam, in pusti, da se črnilo dobro posuši. Alkoholni marker uporabljaj samo na zunanji strani ovitkov in mapic.
Kaj gre pogosto narobe
- Popravljanje raztrganine z lepilnim trakom ali plastificiranje fotografije. Oboje fotografijo razbarva in lahko poškoduje sloj s sliko.
- Edini original v okvirju obešen na soncu.
- Mokre fotografije, ki ležijo ena na drugi. Čim prej jih položi s sliko navzgor v hladen, zračen prostor in na mokro površino ne polagaj ničesar.
- Vse »za kratek čas« pospraviti v škatlo na podstrešje, kjer potem ostane leta.
Ni ti treba vsega urediti v enem vikendu. Začni s fotografijami, ki so ti najdražje, jim daj dober ovitek in dobro škatlo ter jo postavi na miren prostor. Ostalo pride samo od sebe.
Vprašanja o tej temi
Kako najbolje shraniti stare fotografije?
Shrani jih na hladnem, suhem in temnem, v ovitkih ali kuvertah, varnih za fotografije, v zaprti arhivski škatli. Omara v ogrevani dnevni sobi je navadno boljša izbira kot podstrešje, klet ali garaža.
Katera plastika je varna za fotografije?
Polipropilen (PP), poliester (PET, imenovan tudi Mylar) in polietilen (PE). PVC pusti na polici, ker lahko mehčala v njem poškodujejo fotografije.
Ali je brezkislinski papir dovolj za fotografije?
Ne. Brezkislinsko ni isto kot brez lignina, beseda pa tudi ni zaščiten izraz. Najbolje je poiskati izdelek, ki je prestal Photographic Activity Test (PAT, ISO 18916).
Kako varno pisati na hrbtno stran fotografije?
Uporabi mehak svinčnik (B ali 2B), pritiskaj nežno in piši ob robu. Če svinčnik na gladki hrbtni strani ne prime, piši na ovitek ali kartico zraven. Na sami fotografiji ne uporabljaj kemičnega svinčnika ali alkoholnega markerja.


