Plasti in globina na strani scrapbooka

Fotografijo položiš na list papirja in tam preprosto leži. Pod njo podložiš košček drugega papirja, napol podrineš etiketo in eno rožico dvigneš z lepilno blazinico, pa ima stran naenkrat globino. Skoraj se je želiš dotakniti. To je vsa skrivnost plasti: ne več stvari, ampak stvari, ki se naslanjajo druga na drugo.

Zakaj plasti naredijo stran bogatejšo

Plasti dajo fotografiji sidro. Fotografija, ki je nalepljena neposredno na ozadje, lebdi. Z robom papirja pod njo, z drugim listom, ki malo gleda ven, ali s trakom, ki teče pod njo, dobi svoje mesto.

Plasti tudi vodijo pogled. Tja, kjer se jih največ sreča, pogledaš najprej. Zato jih nalagaš okoli tistega, kar želiš pokazati, navadno okoli glavne fotografije ali naslova.

In plasti nekaj povedo. Košček zemljevida poti, račun, ki napol gleda izpod fotografije, robček čipke z babičinega prta: vsaka plast doda delček zgodbe. Ravna stran je lahko čudovita, gibčna stran v plasteh pa deluje kot shranjen trenutek.

Nalagaj od velikega proti malemu

Najlažje ohraniš plasti umirjene, če se držiš stalnega vrstnega reda. Veliko izkušenih scrapperjev dela takole:

1. Ozadje: cel list kartona (cardstock, trden enobarven papir) ali vzorčastega papirja.
2. Panel: manjši kos drugega papirja, malo poševno ali naravnost, ki zameji osrednji del strani.
3. Podloge: ena ali dve plasti papirja tik pod fotografijo, vsaka nekaj milimetrov večja.
4. Fotografija.
5. Drobnarije: etikete, nalepke, košček traku, beseda.

Delaj torej od velikih ploskev proti drobnim podrobnostim. Kdor začne obratno, najprej z ljubkimi drobnarijami, pogosto konča s stranjo, na kateri vse kriči enako glasno.

Najprej vse položi na stran brez lepila. Premikaj, obračaj, odstranjuj. S telefonom jo fotografiraj in si sliko oglej: na majhnem zaslonu takoj vidiš, ali je stran nagnjena ali je kje prenatrpana. Lepiti začneš šele, ko vse sede.

Koliko plasti je dovolj?

Točnega števila ni, pomaga pa nekaj osnovnih pravil:

• Pod fotografijo sta navadno dovolj dve ali tri plasti. Več jih je že kupček, ne okvir.
• Izberi eno mesto, kjer se plasti srečajo. Druga, manjša skupina na drugi strani strani je v redu, kot protiutež.
• Več ko je fotografij, manj plasti in okrasja na posamezno fotografijo.
• Pusti prazen prostor. Prav ta mir poskrbi, da plasti sploh opaziš.

Če nisi prepričan_a, ali je stran končana, se ustavi korak prej, kot si nameraval_a. Plast lahko dodaš tudi pozneje. Odstraniti tako, ki je že prilepljena, pa je težko.

Penasti trak in drugi načini dvigovanja

Penasti trak (foam tape) je obojestranski lepilni trak s plastjo pene vmes. Dobiš ga v roli ali kot posamezne kvadratke ali krogce, ki jim pogosto rečejo foam squares, pop dots ali 3D-blazinice. Kar z njim dvigneš, meče majhno senco na plast pod sabo. Prav to ustvari učinek.

Nekaj načinov uporabe:

• Glavno fotografijo dvigni z nekaj kvadratki. Ne postavi jih samo v vogale, ampak enega ali dva tudi na sredino, sicer se fotografija upogne.
• Pri izrezani rožici iz več plasti podloži košček pene samo pod zgornje cvetne liste. Tako se odmaknejo od spodnje plasti in dobiš pravo rožo namesto ploske sličice.
• Izrezan naslov postavi na penasti trak nad temnejšo podlago. Senca naredi črke bolj berljive na razgibanem ozadju.
• Pod tanke, nežne oblike lahko podložiš ozke koščke pene pod širše dele. Je malo drobnjakarskega dela, a senca je vredna truda.

Izmenjuj višine. Stran, na kateri je vse dvignjeno enako visoko, je prav tako ravna kot stran brez pene. Kombiniraj ploske nalepke v ozadju z debelejšimi nalepkami ali chipboardom (trdim kartonom s potiskom) spredaj in naslov bo sam od sebe dobil globino.

Globino lahko ustvariš tudi brez pene:

• Papir prilepi samo na sredini. Robovi ostanejo prosti in se malo zvihajo. Tako dobiš zračno, mehko plast.
• Cvetne liste izrezanih rož in metuljev previdno upogni navzgor čez prst ali pisalo.
• Pod plast ali čeznjo položi pavs papir (vellum, prosojen papir). Spodnja plast se še rahlo vidi, kar daje mehak, globok vtis.
• Fotografijo podrini čez nekaj cvetnih stebel. Tako je videti, kot da rože rastejo izza nje.

Kako ohraniti plasti urejene

Plasti postanejo neurejene, ko jih nič ne povezuje. Pomaga tole:

• Delaj z omejeno paleto dveh ali treh barv, usklajeno s fotografijo. Barve izberi kar iz fotografije.
• Za isto vrsto elementov uporabi isti papir. Vsa srčka v isti rdeči, vsi listki v isti zeleni. To prinese mir.
• Združuj. Tri stvari, ki se prekrivajo v kotu fotografije, delujejo kot celota. Iste tri stvari, razmetane po strani, delujejo kot nered.
• Naj okraski ravno prekrijejo vogal fotografije, pa bodo spadali k njej.
• Poskrbi, da je vse manjše od fotografije. Okrasje naj pomaga, ne tekmuje.
• Če je barv in kontrasta že veliko, potrebuješ malo dodatkov.

Poskrbi tudi za red v ozadju. Nevidna mreža, pri kateri se robovi panelov in fotografij poravnajo na istih črtah, ohrani berljivost celo polne strani. Nato je lahko en element poševen, na primer etiketa ali trak washi tape. Prav zato, ker je vse drugo naravnost, izstopa.

Tekstura s papirjem, blagom in reliefom

Globina ni samo v višini. Tudi različne površine naredijo stran bogatejšo. Gladko ob hrapavem, sijajno ob mat, papir ob blagu.

• Izmenjuj vrste papirja: gladek cardstock, kraft papir, biserni papir, vellum.
• Trgaj robove. Kovinsko ravnilo pritisni na papir in z drugo roko papir potegni navzgor ob njem. Če želiš bolj prosto obliko, najprej z mokrim čopičem potegni črto; tam se papir lažje strga.
• Robove nahrapaj s škarjami ali brusnim papirjem in čeznje podrgni malo črnila. Najprej poskusi na ostanku.
• Uporabi blago: trak, juto, čipko, košček bombaža, gumb.
• Embossing ustvari relief v samem papirju. Z embossing mapo (šablono z vzorcem) vtisneš strukturo v list kartona, ne da bi bil veliko debelejši.
• Šiv s šivalnim strojem okoli panela drži plast na mestu in hkrati doda teksturo.
• Bele kapljice barve ali malo črnila čez več plasti jih povežejo med sabo.

Iz vzorčastega papirja kdaj izreži obliko in jo položi nazaj kot samostojno plast. Izrezovanje rož iz potiska (temu rečejo fussy cutting) je poceni način, da porabiš ostanke, in takoj prinese dodatno plast.

Globina, ne da bi album postal predebel

Vsaka plast vzame prostor v albumu. Nekaj strani z debelim okrasjem in album hitro ostane na široko odprt ali pa se ovitki postrani zategnejo. Takole ga obdržiš pod nadzorom:

• Najdebelejše plasti drži stran od hrbta albuma. Tam se najprej zatakne.
• Penasti trak uporabi predvsem za eno ali dve stvari na stran, ne za vse.
• Izberi tanke načine ustvarjanja globine: papir, prilepljen samo na sredini, vellum, embossing, natrgane robove. Dajo veliko učinka skoraj brez debeline.
• Debelo stran postavi ob umirjeno, bolj ravno stran. To dobro dene očem in albumu.
• Izmenjuj strani z veliko reliefa s stranmi brez njega ali zamakni debela mesta, da se v zaprtem albumu ne prekrivajo.
• Album s prilagodljivim hrbtom, na primer album z vijaki ali mapa z obročki, da več prostora kot trdno vezana knjiga.

Debel album z veliko reliefa raje hrani ležeče kot pokonci, v svoji škatli ali na polici, in nanj ne polagaj ničesar težkega. Tako tvoje dvignjene plasti tudi zares ostanejo dvignjene.

Začni z eno fotografijo

Če želiš poskusiti, vzemi stran z eno fotografijo. Podloži panel in podlogo, fotografijo na nekaj mestih dvigni in v en kot postavi majhno skupinico treh stvari. Poglej, kaj se zgodi. Preden se zaveš, boš ostanke papirja gledal_a drugače: ne kot smeti, ampak kot svojo naslednjo plast.