Podlaganje in obrezovanje fotografij brez obžalovanja

Če fotografijo položiš naravnost na list vzorčastega papirja, se včasih skoraj izgubi. Če pod njo najprej podložiš košček enobarvnega papirja, ki je le malo večji, pa naenkrat pride do izraza. Temu koščku papirja se reče podloga ali mat. To je ena prvih stvari, ki se jih scrapbookerji naučijo, in ena tistih, ki jih potem nikoli več ne izpustijo.

Kaj je podlaganje fotografij in zakaj ga uporabljaš?

Podlaganje pomeni, da fotografijo prilepiš na kos papirja, ki je malo večji od nje. Okoli in okoli ostane viden ozek rob, kot paspartu v okvirju.

Ta rob naredi več stvari hkrati:

• Loči fotografijo od pisanega ozadja, da pogled ne zdrsne čez njo.
• Eno fotografijo postavi v središče strani.
• Lahko ponovi barvo s fotografije in tako poveže fotografijo s papirjem.
• Doda dodatno plast globine, še posebej če podloženo fotografijo nalepiš na penast trak (foam tape).

Če želiš več poudarka, narediš dvojno podlogo: podloženo fotografijo prilepiš še na večji kos papirja, pogosto v drugi barvi. Tudi tri plasti so mogoče, a jih prihrani za najpomembnejšo fotografijo. Če ima vsaka fotografija trojno podlogo, nič več ne izstopa.

Kako širok naj bo rob?

Prave ali napačne širine ni, je pa razlika v videzu.

• Ozek rob, širok 2 do 3 mm, je nežen in miren. Fotografijo loči od ozadja, ne da bi sam izstopal.
• Rob okoli 5 mm je jasno viden in daje trden okvir.
• Širok rob, 1 cm ali več, deluje mehkeje in bolj staromodno, kot okvirček. Na njem je tudi prostor za datum ali kakšno besedo.

Računanje je preprosto, a gre pogosto narobe: rob vidiš na dveh straneh. Če želiš 3 mm okoli in okoli, mora biti podloga 6 mm širša in 6 mm višja od fotografije. Fotografija velikosti 10 × 15 cm torej dobi podlogo 10,6 × 15,6 cm. Za 5 mm okoli in okoli prišteješ 1 cm.

Pri dvojni podlogi je enako. Drugi rob naj bo običajno malo širši ali pa precej ožji od prvega, tako je videti kot premišljena izbira. Dva roba povsem enake širine hitro delujeta togo.

Klasičen trik je, da je spodnji rob malo širši od ostalih treh. Tako se fotografija optično ne pogrezne, ti pa dobiš prostor za kratek napis.

Če nisi prepričan, fotografijo samo položi na nekaj koščkov papirja različnih velikosti in poglej, kaj ti je najbolj všeč. Šele potem začni rezati.

Katero barvo izbrati za podlogo?

Najlažje je, da vzameš barvo s same fotografije. Modro jakno tvojega otroka, zelenino gozda, rdečo barvo senčnika. Podloga v tej barvi ponovi ta detajl in poveže fotografijo s preostankom strani.

Poleg tega so tri barve, ki skoraj vedno delujejo:

• Bela prinaša mir in svežino. Spominja na bel rob starih fotografij.
• Črna ali zelo temna da največ kontrasta in poudari barve na fotografiji.
• Kraft, rjav ovojni papir, je topel in nevtralen ter se poda skoraj k vsemu.

Če želiš, da se fotografija loči od ozadja, izberi podlogo, ki se jasno razlikuje od papirja pod njo. Podloga v skoraj enakem odtenku kot ozadje se izgubi in ne doda veliko.

Podloga ni nujno enobarvna. Uporabiš lahko tudi umirjen vzorčast papir, papirnat prtiček (doily), natrgan kos rjavega papirja ali celo košček blaga. A naj bo pisana le ena plast. Pisana podloga pod pisano fotografijo na pisanem ozadju postane uganka.

Preden se odločiš, pod fotografijo položi različne barve. Razliko vidiš šele, ko je papir tam.

Obrezovanje: kaj odrežeš in česa ne?

Z obrezovanjem iz fotografije izvlečeš najpomembnejše. Kos praznega neba, smetnjak ob robu, tuje stopalo, ki sega v kader: proč z njimi in fotografija bo močnejša.

Nekaj vprašanj, ki si jih lahko zastaviš:

• O čem govori ta fotografija? Obreži jo tako, da je to v središču pozornosti.
• Kaj odvrača pozornost? Robovi z navlako, napol odrezani ljudje, kričeče lise.
• Kaj nekaj pove? Tapete v dnevni sobi tvojega dedka, takratni avto, tabla z imenom kraja. Prav takšna ozadja so čez dvajset let pogosto najlepši del. Pusti jih.

Raje odreži premalo kot preveč. Kar je odrezano, ne dobiš več nazaj.

Da vidiš, kako izrez deluje, iz kartona izreži dva kota v obliki črke L. Položi ju na fotografijo in ju premikaj, dokler ne najdeš izreza, ki ti je všeč. Nato z svinčnikom zelo rahlo potegni ob notranjem robu ali pa izrez izmeri.

Za ravne črte je najboljši rezalnik papirja. Gre tudi z olfa nožem in kovinskim ravnilom na podlogi za rezanje. Škarje delujejo, a popolnoma raven rob je z njimi težje doseči. Fotografijo najraje prilepi z brezkislinskim obojestranskim lepilnim trakom ali foto vogalčki; več o tem preberi v članku o lepilih.

Rezati originalne fotografije ali kopije?

Tu se izkušeni scrapbookerji strinjajo: ne reži originala, ki ga ne moreš nadomestiti.

Stare fotografije tvojih staršev ali starih staršev, edina fotografija hiše, ki je ni več, fotografija, katere negativ se je že davno izgubil: te pusti cele. Skeniraj jih ali jih daj skenirati in za scrapbook uporabi natis skena. Original shrani ločeno in na varnem.

Pri fotografijah, ki jih imaš digitalno, je lažje. Vedno jih lahko znova natisneš. Še bolj praktično je, da jih obrežeš že pri tiskanju in izbereš velikost, ki ustreza tvoji strani. Potem s škarjami ne rabiš ničesar več.

Instant fotografij, kot so polaroidi, raje ne reži. Takšna fotografija je sestavljena iz več plasti, v robu pa so ostanki razvijalne tekočine. Ob rezu se plasti lahko ločijo ali pa tekočina izteče. Če si vseeno želiš drugo obliko, jo skeniraj in delaj z natisom.

Izrezovanje fotografij v oblike

Fotografija, izrezana v krog, srček ali po obrisu tvojega otroka, lahko stran naredi igrivo. Bil je čas, ko je to počel skoraj vsak, in veliko scrapbookerjev zdaj z rahlim obžalovanjem gleda albume, polne izrezanih glavic brez ozadja.

Če se boš tega lotil, ti bodo pomagala ta pravila:

• To delaj samo z natisi ali kopijami, nikoli z originali.
• Izberi fotografijo, pri kateri ozadje res ne doda ničesar.
• Na strani naj bo le ena izrezana fotografija, ob običajnih pravokotnih. Tako izstopa, ostalo pa ostane mirno.
• Krog ali oval skoraj vedno deluje. Zapletene oblike, kot so zvezde, požrejo velik del fotografije.
• Če režeš po obrisu postave (temu se reče tudi silhuetno izrezovanje), pusti ozek bel rob. Videti je bolj urejeno, lasje in prsti pa ne izginejo napol.

Alternativa brez tveganja: obliko izreži iz podloge namesto iz fotografije. Okroglo okence v listu papirja čez pravokotno fotografijo da enak učinek, fotografija pa ostane cela.

Začni z eno fotografijo

Vzemi svojo najljubšo fotografijo iz zadnjega meseca. Odreži, kar odvrača pozornost, položi jo na tri različne koščke papirja in izberi barvo, ki iz fotografije izvleče največ. Prilepi jo z robom nekaj milimetrov. Ta en sam robček naredi več, kot pričakuješ.