Mixed media in gesso: kako začeti z barvo, pasto in plastmi

Barva na strani scrapbooka je prvič malo vznemirljiva. Papir se zvije, barva se vpije ali pa vse postane blato. Z nekaj osnovnimi pravili o gessu, plasteh in papirju gre vse veliko bolj mirno, predvsem pa ostane zabavno.

Kaj je mixed media

Mixed media dobesedno pomeni mešane materiale. Na eni strani združiš stvari, ki jih običajno uporabljaš ločeno: barvo, črnilo, papir, štampiljke, šablone, svinčnik, strukturno pasto in včasih najdene drobnarije, kot so blago, karton ali čipka.

V scrapbookih in journalih jo scrapperji pogosto uporabljajo na dva načina. Včasih je cela stran poslikano ozadje, na katero pride fotografija ali besedilo. Včasih je to le majhen poudarek, na primer madež teksture za fotografijo ali nekaj pack okoli naslova. Oboje je mixed media in za oboje potrebuješ isto osnovo.

Ni ti treba kupiti vsega naenkrat. Lonček gessa, dve ali tri tube akrilne barve, lonček texture paste, šablona in razpršilka z vodo te pripeljejo že zelo daleč.

Kaj naredi gesso

Gesso je temeljni premaz, nekakšen primer za papir. To je gosta, kremasta barva, ki se posuši v rahlo hrapav, mat sloj. Obstajajo bela, črna in prozorna različica.

Gesso naredi tri stvari:

• Papir manj vpija. Barva se tako ne vpije takoj v vlakna, ampak ostane na površini, se lepše meša in obdrži svojo barvo.
• Barvi, pasti in črnilu da oprijem. Plasti se bolje primejo.
• Prekrije. Tanka plast belega gessa čez razgibano ozadje ali potiskan list ublaži barve, da to, kar naneseš potem, bolj izstopa.

Zadnje je tudi tvoj rešilni pas. Če s stranjo nisi zadovoljna, čeznjo naneseš plast gessa in začneš znova. Tisto, kar je bilo spodaj, včasih še malo prosojno sije skozi, in to pogosto da prav globino.

Ni ti treba vedno prekriti cele strani. Veliko scrapperjev nanese gesso s čopičem ali staro bančno kartico nepravilno, da ostanejo koščki papirja vidni. Tudi na kartonu, chipboardu ali lesenih podlagah je plast gessa dober začetek.

Gesso lahko narediš tudi sama, na primer tako, da belo akrilno barvo zmešaš z belim hobi lepilom, smukcem in vodo. Recepti se razlikujejo in rezultat nikoli ni povsem enak kupljenemu gessu, zato ga najprej preizkusi na ostanku papirja. S smukcem ravnaj previdno, da ne vdihavaš prahu. Mešaj, dokler ne izginejo vse grudice, in ga shrani v kozarcu s pokrovom, sicer se posuši. S črno barvo dobiš črni gesso.

Akrilne barve, razpršila in texture paste

Akrilna barva je pigment v umetnem vezivu. Ko voda izhlapi, nastane trden, vodoodporen sloj. Zato je idealna za plasti: ko se posuši, lahko delaš čeznjo, ne da bi se spodnja plast raztopila. Slaba stran je, da se hitro suši, tudi na čopiču. Zato ga takoj operi.

Razredčena z vodo postane akrilna barva prosojna, kot tančica. Nerazredčena prekriva. Če želiš dlje delati mokro v mokro, ti pomaga upočasnjevalec (retarder) ali vlažna paleta.

Razpršila so tekoča črnila ali barve v razpršilki. Nekatera se tudi po sušenju še odzivajo na vodo, na primer znana razpršila Distress, druga pa se posušijo trajno. S prvimi se je lepo igrati: popršiš, dodaš vodo in pustiš, da se barve prelivajo. Uporabljaj jih zmerno, ker so zelo intenzivne barve.

Texture paste, po slovensko strukturna ali modelirna pasta, je gosta pasta, ki jo naneseš z lopatico ali spatulo, pogosto skozi šablono. Ko se posuši, dobiš dvignjen vzorec. Nekaj trikov:

• Šablono pritrdi s koščkom lepilnega traku. Tako se ne premika in pasta ne steče podnjo.
• Paste ne zgladi. Neenakomerna plast da več reliefa.
• Če želiš barvno teksturo, v pasto vmešaj malo akrilne barve. Mešanica naj ostane čvrsta; s preveč redko barvo se sesede.
• Šablono in spatulo operi takoj, preden se pasta na njiju strdi.

Embossing paste uporabljaš na enak način. Nimaš paste pri roki? Na stran z belim hobi lepilom prilepi zmečkan svileni papir in ga prebarvaj. Tudi tako dobiš lepo, nepravilno strukturo.

Vrstni red plasti

Pravila ni, a stalen vrstni red ti prihrani veliko gorja. Grobo rečeno delaš od ploščatega in mokrega proti visokemu in suhemu.

1. Najprej prilepi papir, čipko ali druge ploščate kose, ki naj se zlijejo z ozadjem. Kar prilepiš zdaj, boš pozneje prebarvala skupaj z ozadjem.
2. Nanesi plast gessa, po celi strani ali z odprtimi mesti. Pusti, da se posuši.
3. Nanesi texture paste, skozi šablono ali prosto s spatulo. Naj se dobro posuši; pri debeli plasti lahko to traja več ur, odvisno od znamke.
4. Dodaj barvo z razredčeno akrilno barvo, razpršili ali črnilom. Začni svetlo in postopno gradi proti temnemu.
5. Po želji z vlažno krpico ali vlažnim robčkom odstrani nekaj barve. Na višjih delih paste se bela spet pokaže.
6. Relief poudari s suhim čopičem: čisto malo barve na skoraj suhem čopiču, rahlo čez višje dele. Lepo delujejo bela, zlata ali kontrastna barva.
7. Zaključi s packami, štampiljkami, besedilom in po želji fotografijo ali embellishmenti (okraski, kot so nalepke, rožice ali gumbi).

Embellishmenti, ki jih prilepiš šele na koncu, izstopajo iz poslikanega ozadja. Če jih prilepiš prej in prebarvaš, se zlijejo z njim. Oboje je v redu, to je stvar izbire.

Če nisi prepričana o kompoziciji, vse najprej položi na suho in naredi fotografijo. Premakni, naredi še eno fotografijo in primerjaj. Ali pa za nekaj časa odidi in poglej znova čez nekaj ur.

Na katerem papirju lahko delaš mokro

Tanek papir se zvije, raztrga ali odstopi, takoj ko pride nanj voda. Za mixed media potrebuješ čvrst papir, ki prenese vlago. Dobre izbire so:

• Papir za mixed media, narejen za suhe in mokre tehnike.
• Akvarelni papir, ki prenese veliko vode.
• Težak, gladek cardstock (čvrst, enobarven karton), če ne delaš preveč mokro.
• Mixed media journal, ki pogosto vsebuje različne vrste papirja.

Plast gessa naredi papir malo čvrstejši in manj vpojen, a tanek papir se pri veliko vode še vedno zvije. Če delaš v navadnem zvezku, po potrebi zlepi dve strani skupaj ali se omeji na suhe materiale. Če se stran vseeno zvije, nanjo po sušenju položi nekaj težkih knjig, vmes pa list papirja za peko.

Več o gramaturi in vrstah papirja preberi v članku o papirju, ki se ne zvije od lepila, barve in vode.

Packe, kapljice in tekstura

Tu postane igrivo. Nekaj tehnik, ki skoraj vedno delujejo:

• Packe: akrilno barvo ali črnilo razredči, da je tekoče, pomoči čopič vanj in z njim nad stranjo potrkaj ob drug čopič ali prst. S staro zobno ščetko in palcem dobiš drobne pikice. Pusti, da se packe posušijo, preden naneseš naslednjo plast.
• Kapljice, ki tečejo: ob zgornji rob nanesi malo barve ali črnila, popršaj z vodo in drži stran pokonci. Barva v curkih steče navzdol. Ponovi za več barve.
• Krogi: z barvo ali črnilom nariši nekaj kolobarjev in jih popršaj z malo vode. Več ko je vode, bolj se razlijejo.
• Barvne lužice: popršaj nekaj razpršil drugo ob drugem čez suho texture paste in dodaj vodo. Barva se nabere okoli reliefa.
• Tiskanje z gospodinjskimi pripomočki: gobica, stara bančna kartica, folija z mehurčki ali rob valovitega kartona dajo presenetljive vzorce.

Mizo zaščiti s starim prtom ali papirjem za peko in imej pri roki papirnate brisače. Delaj z nekaj barvami hkrati, najbolje vsemi toplimi ali vsemi hladnimi, da celota ne postane blatna. Ena drugačna barva kot poudarek mirno stran naredi živahno.

To je vsa skrivnost mixed media: plast za plastjo, pustiš, da se posuši, pogledaš in nadaljuješ. Kar ti ni všeč, izgine pod novo plastjo gessa.