Kako varno odlepiti prilepljene fotografije iz starega albuma

Listaš po dedkovem albumu in bi rada vzela ven tisto eno fotografijo, na kateri je še fant, da bi jo uokvirila ali dala narediti kopijo. Previdno potegneš za vogal in takoj začutiš odpor. Tu se ustavi. Z nekaj preprostimi pripomočki in predvsem s potrpežljivostjo lahko veliko fotografij snameš nepoškodovanih, vlečenje pa ni nikoli pravi pristop.

Najprej posnetek strani

Preden karkoli odlepiš, celo stran skeniraj ali fotografiraj. Tako boš pozneje natančno vedela, kako je bilo vse razporejeno, katere fotografije so sodile skupaj in kaj je pisalo ob njih. In če gre po nesreči kaj narobe, imaš vsaj dober posnetek fotografije, kakršna je bila.

Zapiši si tudi, kaj piše na strani okoli fotografije. Ime ali letnica z belim svinčnikom na črnem kartonu sodi k tisti fotografiji, ta podatek pa izgubiš, takoj ko fotografija leži sama na mizi.

Jo sploh moraš sneti?

Iskren odgovor je: pogosto ne. Album je več kot zbirka fotografij. Tudi vrstni red, pripisi in izbira tistega, ki ga je sestavil, pripovedujejo zgodbo. Zato muzeji in arhivi stare albume in scrapbooke običajno pustijo cele in delajo s kopijami.

Če želiš fotografijo povečati, deliti ali uporabiti v novem scrapbooku, je dober sken skoraj vedno dovolj. Natisneš ga lahko in uporabiš tolikokrat, kolikor želiš, original pa ostane varno na svojem mestu.

Vseeno obstajajo dobri razlogi, da fotografijo snameš:

• Album razpada in strani postajajo vse bolj krhke.
• Fotografije so v samolepilnem albumu in začenjajo bledeti ali spreminjati barvo.
• Na hrbtni strani je morda kaj napisanega, kar bi rada prebrala.
• Fotografija je postrani ali napol odlepljena in se ob vsakem listanju še bolj poškoduje.

Če nisi prepričana, jo pusti. Kar danes ne snameš, lahko vedno narediš pozneje.

Zobna nitka, lopatica in potrpežljivost

Za fotografije, ki so na papir ali karton pritrjene z lepilom, lepilnim trakom ali starimi lepilnimi vogalčki, ne potrebuješ veliko:

• Nevoskano, ploščato zobno nitko.
• Tanko, gladko lopatico. Mikrolopatica, kakršno uporabljajo restavratorji, je idealna; dobro služi tudi ploščata kostna zgibalka ali tanek slikarski nož. Ne oster nož.
• Čiste, suhe roke. Podobe se čim manj dotikaj, ker maščoba in vlaga s prstov puščata sledi.

Začni pri vogalu, kjer je fotografija že malo odlepljena. Zobno nitko potisni za fotografijo, jo na obeh koncih drži napeto in jo z nežnim žagajočim gibom pomikaj naprej pod fotografijo. Delaj po majhnih koščkih in fotografije ne dvigaj; naj delo opravi nitka.

Če to ne gre, potisni lopatico čisto plosko pod rob in napreduj milimeter za milimetrom. Če začutiš, da se fotografija upogiba ali da se papir s hrbtne strani trga z njo, nadaljuj drugje ali se ustavi.

Vzemi si čas. Fotografija, ki je po desetih minutah še vedno prilepljena, bo prilepljena tudi jutri. Mirno delo prepreči večino škode.

Fotografije pod plastiko

Najtrši oreh so samolepilni albumi iz sedemdesetih in osemdesetih let, imenovani tudi magnetni albumi. Fotografije v njih ležijo na kartonu s progami lepila, čez pa je pola plastike. Po letih lepilo pogosto porumeni in otrdi ali pa postane lepljivo, tudi plastika pa se lahko prime fotografije.

Tako se lotiš dela:

1. Plastično polo počasi povleci nazaj, od hrbta albuma proti zunanjemu robu. Če gre težko ali se prijema fotografije, se pri tisti fotografiji ustavi.
2. Poskusi zobno nitko potegniti pod fotografijo, od enega vogala na nasprotno stran.
3. Če lepilo ne popusti, lahko karton na hrbtni strani zelo na kratko in previdno segreješ s sušilnikom za lase na najnižji stopnji. Mlačno lepilo včasih lažje popusti. Sušilnik drži na razdalji, ne segrevaj sprednje strani fotografije in raje izpusti ta korak, če nisi prepričana.
4. Na sami fotografiji ne uporabljaj topil. Obstajajo sredstva za odstranjevanje lepila za ustvarjalno rabo, vendar so namenjena papirju in lahko poškodujejo slikovni sloj fotografije. Nikoli jih ne preizkušaj na fotografiji, ki ti je draga.

Če je fotografija res trdno prilepljena, jo je pametneje pustiti. Stran skeniraj brez plastike, če je ta odlepljena, ali s plastiko, če drugače ne gre. Nato stran vzemi iz albuma in jo shrani ravno in ločeno. Bolje dober sken prilepljene fotografije kot strgana fotografija.

Stari časopisni izrezki

Izrezki so bolj občutljivi kot fotografije. Časopisni papir vsebuje veliko lignina, snovi iz lesa, zato postane kisel, rumen in krhek. Včasih se zlomi že, ko ga dvigneš. Poleg tega lahko obarva tisto, kar leži ob njem, zato na fotografijah, ki so leta ležale ob njem, vidiš rjave madeže.

Zato pri izrezkih še toliko bolj velja: raje jih pusti in naredi sken ali kopijo. Če želiš ohraniti vsebino, je kopija na brezkislinskem papirju pogosto obstojnejša od originala.

Če moraš izrezek vseeno sneti, na primer ker obarva fotografijo, delaj z lopatico in nikoli z zobno nitko, ki tanek papir prereže. Med snemanjem izrezek podpri z listom papirja in ga takoj položi ravno v mapo. Odslej izrezkov ne shranjuj neposredno ob fotografijah.

Kdaj se ustaviti?

Takoj se ustavi, če opaziš kaj od tega:

• Papir s hrbtne strani fotografije ostaja na strani albuma.
• Fotografija se začne zvijati ali pregibati.
• S slikovnega sloja odstopajo luskice.
• Sama stran se trga ali drobi.
• Postaneš razdražena ali se ti začne muditi.

Zadnje ni šala. Največ škode nastane na zadnjem koščku, ko si že skoraj gotova in vseeno malo potegneš.

Če gre za fotografijo, ki je res nenadomestljiva, album z veliko zgodovinsko vrednostjo ali fotografije, ki jih je poškodovala voda, prosi za nasvet restavratorja za papir in fotografije. Ima orodje in znanje, ki se jima doma ne moreš približati, in zna tudi presoditi, ali je snemanje sploh pametno.

Če se fotografija vseeno strga

Zgodi se tudi najprevidnejši scrapperki. Ne paničari in ne začni lepiti.

• Ne uporabljaj lepilnega traku, tudi tako imenovanega nevidnega ne. Spremeni barvo, pušča lepilo in lahko ob odstranjevanju potegne s seboj slikovni sloj.
• Fotografije ne plastificiraj.
• Vse koščke zloži skupaj, s sliko navzgor, v brezkislinsko papirnato kuverto ali ovitek iz polipropilena, polietilena ali poliestra.
• Koščke čim prej skeniraj, drugega ob drugem in čim bolje sestavljene. S fotografskim urejanjem lahko nato raztrganino pogosto skoraj neopazno odpraviš.

Popravljeni sken natisneš za album ali okvir. Strgani original shraniš ravno in ločeno. Restavrator ga lahko pozneje še strokovno popravi, če to želiš.

Potem

Snete fotografije shranjuj ravno, v brezkislinskih kuvertah ali ovitkih iz polipropilena, polietilena ali poliestra, in pripiši, iz katerega albuma in s katere strani so. Če jih želiš znova dati v album, uporabi foto vogalčke namesto lepila. Tako jih nihče ne bo nikoli več moral odlepljati z zobno nitko.