Toplo in hladno embosiranje: tako dobiš relief na strani

Embosiranje pomeni, da v papir ali na papir narediš relief. Načina sta dva in podobna sta si le po rezultatu: pri toplem embosiranju tanko plast prahu stopiš v privzdignjeno črto, pri hladnem embosiranju pa vtisneš v obliko sam papir. Oba dasta tvoji strani nekaj, česar se želiš dotakniti, ne da bi nanjo moral dati debele okraske.

Razlika na kratko

Toplemu embosiranju pravimo tudi heat embossing. Odtisneš štampiljko z lepljivim črnilom, nanj natreseš prah za embosiranje in ga segrevaš, dokler se ne stopi. Rezultat je sijoča ali mat črta, ki se malenkost dviga nad papir, v barvi prahu. Dobro deluje za naslove, kratka besedila, okvirje in majhne motive.

Hladnemu embosiranju pravimo tudi suho embosiranje. Pri njem ne potrebuješ ne črnila ne toplote: papir vtisneš v vzorec, z mapo za embosiranje v stroju ali s šablono in pisalom za embosiranje s kroglico na koncu. Papir dobi izbočeno in vbočeno stran. To je posebej lepo za ozadja in za nežno teksturo v eni barvi.

Oba načina lahko tudi združiš. Če celo polo prekriješ s stopljenim zlatim prahom in jo potem, še rahlo toplo, zavrtiš skozi mapo za embosiranje, dobiš zlato ploskev z vzorcem.

Kaj potrebuješ za toplo embosiranje

• Črnilo za embosiranje: navadno brezbarvno, nekoliko lepljivo črnilo (pogosto mu rečejo watermark ink). Deluje tudi pigmentno črnilo, ki dolgo ostane mokro. Hitro sušeče se dye črnilo se posuši prehitro, zato se prah nanj ne prime.
• Prah za embosiranje v barvi po izbiri. Bela, zlata in prozorna so dober začetek.
• Pištola na vroč zrak, imenovana tudi heat tool. Sušilnik za lase je ne nadomesti: ne segreje se dovolj, močan zračni tok pa prah odpihne s papirja.
• Štampiljka, pola papirja ali posodica, v katero ujameš odvečni prah, ter majhen, mehak čopič.
• Po želji marker za embosiranje, flomaster z enakim lepljivim črnilom, s katerim pišeš ali rišeš prostoročno in to potem embosiraš.

Toplo embosiranje korak za korakom

1. Papir najprej podrgni z antistatično vrečko. Več o tem spodaj.
2. Odtisni štampiljko s črnilom za embosiranje. Pritisni močno in enakomerno ter štampiljko dvigni naravnost navzgor. Odtis je včasih skoraj neviden, in tako mora biti.
3. Takoj natresi prah po celem odtisu, dokler je črnilo še mokro. Lahko ga natreseš na debelo.
4. Odvečni prah otresi na prepognjen kos papirja in ga vsuj nazaj v lonček.
5. Dobro poglej, ali so kje še zrnca, kjer jih ne bi smelo biti. Odstrani jih s čopičem.
6. Pištolo na vroč zrak pusti, da se malo segreje, a ne nad papirjem. Nato jo mirno premikaj nad odtisom, na razdalji nekaj centimetrov. Videl boš, kako prah iz motnega postane sijoč. Takrat se premakneš na naslednji del.
7. Pusti, da se vse malo ohladi, preden se dotakneš.

Šoba pištole na vroč zrak postane zelo vroča. Ne dotikaj se je, po uporabi jo odloži tja, kjer se nič ne more stopiti, in jo drži stran od samega papirja.

Kako preprečiš odvečna zrnca prahu

Zrnca, ki se primejo tam, kjer nisi odtisnil štampiljke, so skoraj vedno posledica statične elektrike ali maščobe s prstov. Antistatično vrečko, blagovno vrečko s finim prahom v notranjosti, podrgneš po papirju tik pred odtiskovanjem. Tako se prah za embosiranje prime samo še na črnilo.

Poleg tega delaj s suhimi, čistimi rokami in papir drži za robove. Po posipanju ga močno otresi in preglej odtis, preden ga začneš segrevati. Zrnce lahko zdaj še odstraniš, ko se stopi, pa ostane prilepljeno.

Kako preprečiš, da bi se papir zvil

Papir se zvije ali začne valoviti, če ga segrevaš predolgo ali premočno. Pomaga nekaj stvari:

• Uporabi trden papir. Tanjši ko je, hitreje se izboči.
• Papir najprej na kratko segrej od spodaj, z zadnje strani, in končaj od zgoraj. Tako se prah stopi hitreje, papir pa je vročini izpostavljen manj časa.
• Ves čas premikaj pištolo in nehaj, takoj ko prah zasije. Daljše segrevanje rezultata ne izboljša. Prah lahko celo postane ploščat in moten, papir pa se lahko razbarva ali osmodi.
• Polo potem položi pod nekaj knjig, dokler se popolnoma ne ohladi.

Pavs papir (vellum), prosojni papir, je še posebej občutljiv. Bel ali zlat napis na pavs papirju je videti čudovito, a ga segrevaj čisto na kratko in pištolo drži malo dlje.

Vrste prahu za embosiranje

Prah za embosiranje obstaja v različnih velikostih zrnc. Imena se razlikujejo od znamke do znamke, v grobem pa velja tole.

• Fin (tudi detail, super fine ali ultra fine): majhna zrnca, ki se zelo natančno primejo tankih črt. Izberi ga za majhne štampiljke, drobne črke in motive z veliko podrobnostmi.
• Običajen (regular): navadna zrnca, primerna za večino štampiljk in naslovov.
• Zelo debel (tudi ultra thick ali embossing enamel): velika zrnca, ki dajo debelo, izbočeno plast. Uporabiš ga za večje ploskve ali kadar stopiš več plasti eno čez drugo za steklast učinek. Na finih štampiljkah se črte takrat zlijejo.

Grob prah na majhnem, podrobnem motivu da zrnat, neoster rezultat. Fin prah na veliki ploskvi da malo višine. Naj torej pri izbiri soodloča tudi velikost štampiljke.

Poleg velikosti zrnc se razlikuje tudi končni videz: sijoč, mat, kovinski, z bleščicami ali mešanica več barv. Prozoren prah je priročen, ker pokaže barvo črnila pod njim. Deluje tudi kot rezerva (resist): motiv embosiraj s prozornim prahom na bel papir in čezenj potem povleci črnilo. Embosirani del črnilo odbije in ostane bel.

Suho embosiranje z mapami

Mapa za embosiranje je plastična mapa z vzorcem na notranji strani, na eni strani dvignjenim in na drugi vdolbenim. Vanjo vstaviš papir in vse skupaj zavrtiš skozi stroj za izsekovanje in embosiranje. Vrstni red plošč, ki jih potrebuješ, piše v navodilih ali na samem stroju. Če gre težko ali se zatakne, ničesar ne sili in preveri sestavo plošč. Več o samem stroju najdeš v našem članku o delu s strojem za izsekovanje.

Obstajajo navadne mape in 3D-mape. 3D-mapa ima globlji vzorec, da več reliefa in pogosto zahteva drugačno sestavo plošč.

Če želiš ostrejši odtis, na notranjo stran mape čisto rahlo popršaj malo vode, ne na papir. Papir postane malo bolj voljan in bolje sprejme vzorec. Če pršiš na sam papir, se bolj zvije in dlje se suši.

Embosirano ploskev lahko potem še obdelaš. Z blazinico za črnilo ali orodjem za blendanje rahlo povleci čez izbočene dele, nanje vtri malo voska ali kovinske paste ali pa vrhove previdno pobrusi s finim brusnim papirjem. Tako vzorec bolje izstopi tudi na fotografijah, saj se nežen relief na fotografiji pogosto izgubi.

Suho embosiranje s šablono in pisalom za embosiranje

Gre tudi brez stroja. Na papir položi kovinsko ali trdno plastično šablono, oboje pritrdi s koščkom lepilnega traku, da se nič ne premakne, in položi na mehko podlago, kot je penasta podloga ali podloga za miško. S pisalom za embosiranje s kroglico mirno vleci ob robovih izreza. Najlažje gre na svetlobni mizi ali ob oknu, da vidiš črte šablone skozi papir.

Pritiskaš na zadnjo stran papirja, zato je izbočena stran na sprednji strani. Začni z večjo kroglico in na manjšo preklopi šele pri vogalih. Tako se papir manj hitro strga.

S pisalom za embosiranje lahko delaš tudi bolj prosto: papirnate cvetne liste zaobliš tako, da z drobnimi krogi greš po zadnji strani, ali pa potegneš črtico ob robu kartice.

Kateri papir je najboljši

Za toplo embosiranje je primeren skoraj vsak papir, če le prenese vročino. Najlepše deluje cardstock (trden, enakomerno obarvan karton). Gredo tudi dizajnerski papir, obeski (tags), kartice za journaling in pavs papir, a tanek ali premazan papir hitreje zavalovi. Na temnem papirju najlepše pridejo do izraza bela, zlata in srebrna.

Pri suhem embosiranju je pomembnejša debelina. Pretanek papir se pri ostrih vogalih strga ali predre. Predebel papir da oglat, ploščat relief. Nekaj med približno 220 in 250 g/m² je za večino map in šablon dobra srednja pot. Enobarvni cardstock pokaže vzorec bolje kot gosto potiskan papir, kjer se relief izgubi v motivu.

Če nisi prepričan, najprej naredi poskus na ostanku istega papirja. To vzame minuto in ti prihrani ponesrečen naslov na tvoji najlepši fotografiji.