Distress ink in blendanje črnila brez madežev

Stran z gladkim belim papirjem je lahko videti malo prazna. Malo črnila ob robu in naenkrat se zdi, kot da je fotografija že od nekdaj v tisti knjigi. Distressanje in blendanje sta dve najpogosteje uporabljenih tehnik v scrapbookih, voščilnicah in journalih, pripomočkov pa ne potrebuješ veliko. Potrebuješ pa nekaj vaje in nekaj trikov, da se izogneš madežem in progam.

Kaj je distressanje

Distressanje dobesedno pomeni, da nekaj naredimo videti poškodovano. Pri scrapbookingu s tem misliš, da papir narediš videti rabljen, obrabljen ali star. To lahko narediš s črnilom, pa tudi z brušenjem, trganjem, mečkanjem ali hrapavljenjem robov.

Najbolj se poda vintage, shabby chic in malo bolj grobim slogom, a tudi na sveži strani kanček črnila ob robu naredi veliko. Doda globino, tako da se plasti papirja ločijo druga od druge, in omehča trd bel rez dizajnerskega papirja.

Blendanje je nekaj drugega: z njim nanašaš črnilo enakomerno ali v mehkem prelivu čez površino, brez vidnih robov. Uporabljaš ga za ozadja, nebo in barvne ploskve. Za obe tehniki potrebuješ enako orodje.

Kaj je distress ink

Distress ink je štampiljčno črnilo na vodni osnovi, prvotno razvito prav za te tehnike. Dlje ostane mokro kot mnoga druga črnila, zato se barve na papirju zlivajo druga v drugo. Odziva se tudi na vodo: če ga poškropiš, se črnilo začne premikati in nastanejo mehke lise in prelivi. Odtis štampiljke je malo manj oster kot z drugimi črnili, za star videz pa je prav to lepo.

Obstaja tudi različica s pigmentom, Distress Oxide. Bolj prekriva, tudi na barvnem papirju, in po stiku z vodo pogosto da nekoliko kredast učinek. Razlika med vrstami črnil bo dobila svoj članek; tukaj gre za to, kaj z njimi počneš. Blendaš lahko tudi druga črnila na vodni osnovi, le da gre pogosto manj gladko.

Barvanje robov in staranje papirja

Najlažje začneš tako, da pobarvaš rob papirja.

1. Papir položi na craft mat ali na kos odpadnega papirja.
2. Na gobico ali blending tool naberi malo črnila.
3. Začni zunaj papirja in se z majhnimi krožnimi gibi pomikaj proti robu, tako da barvo dobijo le zunanji milimetri.
4. Če želiš širši rob, se počasi pomakni malo bolj navznoter.

Če želiš bolj grob videz, robove najprej nahrapaviš. Za to obstajajo posebna distress orodja, a enako naredi tudi rezilo škarij, s katerim nekajkrat postrgaš po robu. Deluje tudi pilica za nohte ali fin brusni papir. Na papirju z belim jedrom se nato pokažejo svetla vlakna, ki čudovito vpijejo črnilo. Lahko tudi trgaš, a trgaj počasi, da ne odtrgaš več, kot želiš.

Še nekaj načinov, kako postarati papir:

• List zmečkaj, ga napol zravnaj in čezenj takoj podrsaj z blazinico s črnilom. Gube ujamejo črnilo in naredijo temne žilice.
• Nato zmečkan list poškropi z malo vode za kapljice in lise. Ko se posuši, ga po želji zlikaj med dvema krpama.
• Pobrusi zgornjo stran dizajnerskega papirja. Nekaj barve se odstrani in list je videti obrabljen.

Vsako barvo najprej preizkusi na koščku belega odpadnega papirja. Črnilo je na papirju pogosto videti drugače kot v škatlici. Škatlico položi poleg preizkusa, pa boš pozneje vedel, katera barva je bila katera.

Blending tools: gobica, čopič ali mini blender

Črnilo lahko blendaš s skoraj vsem, kar je mehko. Izbira je odvisna predvsem od tega, kako velika je površina in kako mehak rezultat želiš.

• Blending tool s penasto gobico je klasično orodje: ročaj z okroglo penasto blazinico, ki jo zamenjaš s pomočjo ježka. Dobro ga vodiš in je primeren za robove in velike površine.
• Blending brushes so okrogli čopiči z mehkimi, gostimi dlakami. Dajo najmehkejši preliv in veliko oprostijo, ker skoraj ne nastanejo robovi. So pa nekoliko dražji.
• Mini ink blender je majhen okrogel nastavek z gobico. Priročen je za majhne površine, robove izrezov iz rezalnih šablon in mesta med šablono.
• Za začetek odlično deluje tudi kozmetična gobica ali zvit košček papirnate brisače.

Za vsako barvo uporabi svojo gobico ali čopič ali vsaj ločene za svetle in temne barve. Tako preprečiš, da bi ti rumena naenkrat postala zelena.

Blendanje črnila brez madežev in prog

Večina madežev nastane, ker na papir naenkrat pride preveč črnila. Nekaj navad, ki naredijo razliko:

• Gobico nekajkrat rahlo potapkaj po blazinici, namesto da bi močno pritiskal. Malo črnila je bolje kot veliko.
• Vedno začni zunaj papirja, na craft matu, in se šele nato pomakni na papir. Prvi stik odda največ črnila, tega pa ne želiš na sredini lista.
• Delaj v majhnih, lahkih krogih. Ne pritiskaj, naj delo opravi gobica.
• Barvo nanašaj v plasteh. Drugi in tretji krog jo izenačita; en močan krog naredi madeže.
• Začni z najsvetlejšo barvo in nato pojdi proti temnejši.
• Papir pritrdi z malo krep traku ali koščkom washi tapea na vogalih, da ne drsi.

Če kljub temu opaziš sled, pojdi čeznjo v krogih s prazno ali skoraj prazno gobico. To rob pogosto dovolj omehča.

Kateri papir je najlepši za blendanje

Papir je vsaj tako pomemben kot črnilo. Gladek, trden cardstock z gosto strukturo da najlepši preliv: črnilo ostane na površini in se da razporediti. Bel ali zelo svetel papir najbolje pokaže barvo.

Mehak in vpojen papir, na primer tanek papir za tiskalnik ali poceni hobi karton, črnilo takoj vpije. Potem dobiš madeže in vidiš vsak gib. Tudi papir s hrapavo strukturo da lisast rezultat, čeprav je to za star videz lahko prav simpatično.

Za tehnike z veliko vode izberi akvarelni papir. Uporabiš lahko tudi kraft papir in barvni karton, a na njem navadno črnilo izgine; tam bolje deluje prekrivno črnilo s pigmentom.

Barvni prelivi in ozadja z več barvami

Preliv z dvema ali tremi barvami je videti zapleten, a načelo je preprosto.

1. Izberi barve, ki so na barvnem krogu ena ob drugi, na primer rumeno, oranžno in rdečo ali modro, zeleno in rumeno. Nasprotne barve, kot sta rdeča in zelena, tam, kjer se stikajo, hitro postanejo rjave.
2. Začni z najsvetlejšo barvo in jo nanesi na del lista, kamor spada, malo čez sredino.
3. Vzemi naslednjo barvo in začni na drugi strani. Pomikaj se proti sredini in tam naj se barvi rahlo prekrivata.
4. Z najsvetlejšo gobico še enkrat pojdi čez prehod, da ga omehčaš.

Nekaj različic, ki jih je vredno preizkusiti:

• Del lista prekrij z lističem za beležke ali izrezano obliko in blendaj čez. Ko ga odstraniš, ostane oster bel obris, na primer drevo ali greben gore.
• Nekaj blazinic s črnilom pritisni na craft mat, poškropi z vodo, da se naredijo kapljice, in skozi to nekajkrat povleci papir. Med plastmi pusti, da se posuši, s heat toolom (fenom na vroč zrak za ustvarjanje) ali preprosto s potrpežljivostjo.
• Najprej blendaj, nato pa list poškropi z malo vode. Kjer padejo kapljice, nastanejo svetle lise.
• Z embossing črnilom odtisni motiv, ga posuj s prozornim ali belim embossing prahom in segrej. Nato blendaj čez in dvignjene dele obriši z vlažno krpico. Črnilo se ne oprime embossinga, zato tvoj motiv ostane svetel.
• Blendaj skozi šablono za vzorec, ki se mehko zlije z ozadjem.

Naj ti preide v navado, da ostanke papirja uporabljaš kot poskusne liste. Nekaj ponesrečenih prelivov pozneje še vedno pride prav za tage, kartice za journaling ali za izrezovanje črk.

Dobro je vedeti

Črnilo na vodni osnovi na nekaterih vrstah papirja nekaj časa ostane vlažno. Preden kaj prilepiš ali odtisneš na izdelek, naj se dobro posuši. Če boš pozneje šel čez z vodo ali mokrim čopičem, obrise odtisni z vodoodpornim črnilom, sicer se bodo črte razlile.

Predvsem pa: prvi listi so pogosto lisasti. To je del procesa. Po popoldnevu vaje začutiš, koliko črnila potrebuješ in kako lahka je lahko tvoja roka.