Kako natisniti digitalne strani in izdelati fotoknjigo

Na zaslonu so tvoje digitalne strani videti čudovito. A šele ko jih držiš v rokah, res postanejo knjiga. Tiskanje se pogosto dobro izide, včasih pa razočara: zamegljena fotografija, motne barve ali rob, ki je izginil. Z nekaj odločitvami vnaprej se temu izogneš.

Format izberi, preden začneš

Najpomembnejše odločitve ne sprejmeš pri tiskanju, ampak ko izdelaš prvo stran. Format datoteke se mora ujemati s tem, kako jo želiš natisniti.

Standard pri scrapbookingu je kvadratna stran velikosti 30,5 × 30,5 cm (12 × 12 palcev). Če delaš v tem formatu, imaš največ izbire: večina papirjev in elementov iz digitalnih kitov (paketov z ozadji, okraski in črkami) je narejena zanj, pozneje pa lahko vedno natisneš tudi manjše. Drugi pogosti formati so 20 × 20 cm, 25 × 25 cm in A4.

Nekaj stvari, na katere bodi pozoren:

• Za cel album izberi en format. Menjavanje da neurejeno knjigo.
• Če želiš izdelati fotoknjigo, najprej poglej, katere formate ponuja tiskarna, in šele nato začni.
• Manjši kvadratni format je cenovno dostopen in priročen, a se hitro napolni. Najbolj se poda preprostim stranem z eno do štirimi fotografijami.
• A4 gre v vsak domači tiskalnik, a je pokončen in ne kvadraten.

Koliko pikslov potrebuješ

Za odtis, ki ga gledaš od blizu, je običajna mera 300 pikslov na palec. To se imenuje ppi ali dpi; za ta namen pomeni oboje isto. Za stran velikosti 30,5 × 30,5 cm to pomeni 3600 × 3600 pikslov.

Za primerjavo:

• A4 (21 × 29,7 cm): približno 2480 × 3508 pikslov
• fotografija 10 × 15 cm: približno 1181 × 1772 pikslov
• dvojna stran 61 × 30,5 cm: 7200 × 3600 pikslov

To nastavi, ko ustvariš novo datoteko, še preden nanjo postaviš fotografije. Poznejše povečevanje ne doda podrobnosti.

Zares šteje število pikslov, ne številka ob dpi. Datoteka z oznako 72 dpi se lahko čisto lepo natisne, če ima dovolj pikslov. In obratno: majhna datoteka ne postane ostrejša, če ji nastaviš 300 dpi. Zato poglej mere v pikslih: v sistemu Windows prek Lastnosti, na Macu prek Prikaži podatke.

Vedno shrani tudi izvirno datoteko. Fotografije, ki si jih poslal ali prejel prek aplikacije za sporočila, so pogosto močno pomanjšane. Enako velja za slike s spletnih strani in posnetke zaslona: narejeni so za zaslon, ne za papir. Fotografije raje pošiljaj po e-pošti v polni velikosti ali prek storitve za velike datoteke.

Opozorilo »nizka ločljivost«

Programi in storitve za fotoknjige opozorijo, če ima fotografija ali element premalo pikslov za mesto, kamor ga postaviš. Pogosto vidiš rumen ali rdeč trikotnik ali sporočilo, da si preveč povečal. Program izračuna, kako veliko si naredil sliko, in ugotovi, da ostane premalo pikslov na centimeter.

Opozorilo vzemi resno. Na zaslonu razlike ne vidiš, ker zaslon vse prikaže majhno in jasno. Na papirju se slika raztegne in vidiš kockice ali zamegljene robove.

Kaj lahko narediš:

• Poišči izvirno datoteko v polni velikosti.
• Fotografijo na strani pomanjšaj. Pri manjši velikosti je ločljivost zadostna.
• Ko datoteke premakneš ali preimenuješ, preveri, ali program fotografijo še najde. Če se povezava izgubi, včasih uporabi majhen predogled, zato je odtis zrnat.
• Program, ki slike povečuje z umetno inteligenco, lahko fotografijo reši, a obrazi so včasih nenaravno gladki. Uporabi ga le, če ne gre drugače.

Majhno besedilo je še posebej občutljivo. Če narediš pomanjšano različico za prikaz na spletu, majhno besedilo v njej hitro postane neberljivo. To ni težava, dokler za tiskanje uporabiš celotno datoteko. Zato pomanjšane različice poimenuj drugače.

Tiskanje doma, posamezni odtisi ali fotoknjiga

Strani lahko na papir spraviš na tri načine. Vsak ima svoje prednosti.

Fotoknjiga se poda zaključeni zgodbi: počitnicam, letu ali družinski zgodovini. Strani razporediš v pravi vrstni red, jih pošlješ storitvi za fotoknjige in dobiš vezano knjigo. Videti je urejeno, a je tudi dokončna: pozneje ne moreš ničesar več dodati ali premakniti.

Posamezni odtisi v albumu z ovitki ti dajo svobodo. Strani lahko dodajaš, zamenjuješ in prerazporejaš, kolikor dolgo želiš, brez roka. To se poda albumu, ki raste s teboj, na primer letu z otroki. Poišči ovitke, ki ustrezajo tvojemu formatu, in izberi varno plastiko, kot je polipropilen.

Tiskanje doma je idealno za manjše formate in za hibridno delo: natisneš papirje in elemente, nato pa nadaljuješ s škarjami in lepilom. Za fotografije in ozadja uporabi foto papir ali trden papir, v oknu za tiskanje pa izberi pravo vrsto papirja in najvišjo kakovost. Veliko domačih tiskalnikov ne zna tiskati do roba, zato računaj na bel rob, širok nekaj milimetrov.

Če nisi prepričan, začni z malim: ena stran, en odtis, en ovitek.

Kako natisniti stran 30 × 30, če imaš le A4

Stran širine 30,5 cm ne gre na list A4, ki je širok 21 cm. Imaš nekaj možnosti:

1. Stran pomanjšaj. Tako dobiš kvadrat velikosti približno 20 × 20 cm. Vse postane manjše, razmerja pa ostanejo prava. To deluje za manjši album ali journal.
2. Strani daj natisniti drugam. Foto servisi in kopirnice lahko tiskajo večje kot tvoj domači tiskalnik. Vnaprej vprašaj, katere formate ponujajo in kako želijo prejeti datoteko.
3. Stran razdeli na dva lista. To gre, a vnaprej načrtuj, kje bo šiv, na primer na mirnem delu ozadja.
4. Odslej delaj v formatu A4. Veliko digitalnih papirjev obstaja tudi v različici A4.

Pri tiskanju bodi pozoren na merilo. Izberi »dejanska velikost« ali »100 odstotkov«, ne pa »prilagodi strani«. Sicer tiskalnik merilo prilagodi po svoje in tvoje mere niso več prave. Pri možnosti »zapolni« pa lahko tiskalnik odreže robove tvojega kvadratnega oblikovanja. Vedno poglej predogled tiskanja ter preveri robove in usmerjenost.

Zakaj so barve na papirju drugačne

Zaslon sam oddaja svetlobo in barve meša iz rdeče, zelene in modre (RGB). Tiskalnik dela s črnilom na papirju, običajno s cian, magenta, rumeno in črno (CMYK). Papir ne oddaja svetlobe, ampak jo odbija. Zato so odtisi pogosto temnejši in manj živi od tega, kar si videl na zaslonu. Posebej zahtevne so na papirju svetle, nasičene barve.

Vlogo ima tudi tvoj zaslon. Če je svetlost visoka, so strani videti svetlejše, kot so v resnici. Kaj pomaga:

• Ko presojaš barve, zaslona ne nastavi na najvišjo svetlost.
• Najprej naredi poskusni odtis, najbolje strani s svetlimi barvami in drobnimi podrobnostmi.
• Če ti tiskalnik vedno natisne pretemno, v oblikovanju malce povečaj svetlost in nasičenost.
• Poskusni odtis poglej v svetlobi, v kateri boš album tudi listal.

Pri fotoknjigi lahko pogosto najprej naročiš majhno knjižico ali en odtis. Pri velikem projektu se to vsekakor splača.

Dvojna stran brez šiva

Si oblikoval dvojno stran, dve strani, ki se čez knjigo raztezata kot celota? V običajni vezani fotoknjigi sredina delno izgine v hrbtu. Obraz ali naslov točno na sredini se tako izgubi.

Rešitev je fotoknjiga z vezavo layflat. Pri njej se knjiga odpre povsem ravno in odtis brez prekinitve teče čez obe strani. Običajno stane nekaj več, a pri dvojnih straneh je to razlika med lepim in skoraj lepim.

Tako se pripraviš:

• Dvojno stran oblikuj kot eno datoteko v širini dveh strani ali kot dve strani, ki se natančno stikata. Vprašaj tiskarno, kako jo želi prejeti.
• Pomembne stvari, kot so obrazi in besedilo, drži stran od sredine in dovolj daleč od robov.
• Ozadje naj sega čez rob za obrez. Tiskarne odrežejo malce roba, zato lahko oblikovanje, ki se konča točno na robu, pusti bel rob.

Pri posameznih odtisih v albumu je med listoma vedno šiv. Položi ju tesno skupaj in izberi oblikovanje, pri katerem ozek šiv ne moti.

Preden klikneš naroči

Še enkrat preveri te točke:

• Ali se format ujema s tem, kar zmore tiskarna ali tvoj tiskalnik?
• Ali imajo strani 300 ppi v dejanski velikosti in ni več opozoril o nizki ločljivosti?
• Si pripravil JPG visoke kakovosti ali PDF? PDF lahko vsebuje več strani in dobro ohrani kakovost, če ga izvoziš v visoki kakovosti.
• Ali je kaj pomembnega preblizu roba ali na sredini dvojne strani?
• Si pogledal poskusni odtis?

Nato delovne datoteke in različice za tisk shrani na dve mesti. Tako lahko pozneje vedno naročiš nov izvod.