Za scrapbooking ti ni treba biti ustvarjalen

Veliko ljudi, ki okleva, pravi isto: ne znam risati, moja pisava je grda, preprosto nisem ustvarjalen. Pri scrapbookingu je to manj pomembno, kot si misliš. Delaš s fotografijami in papirjem, ki že obstajajo, tvoja naloga pa je predvsem izbrati, kaj se ujema, in temu najti mesto. To se naučiš preprosto tako, da delaš.

Ali moraš znati risati ali lepo pisati

Ne. Na večini strani v scrapbooku se sploh ne riše. Papir že ima vzorec, fotografije pripovedujejo zgodbo, okraske pa kupiš ali izrežeš. Risanje je prijeten dodatek za tiste, ki to želijo, ne pa pogoj.

S pisavo je enako. Veliko scrapbookerjev ima svojo pisavo za grdo, čeprav je prav ta pisava pozneje pogosto najbolj osebni del strani. Če je kljub temu raje ne bi videl, je na voljo dovolj drugih možnosti:

• piši z velikimi tiskanimi črkami, ki so mirne in dobro berljive
• za naslove uporabi nalepke s črkami
• besedo ali datum odtisni s kompletom žigov s črkami
• besedilo natipkaj, natisni in izreži

In tisto, kar pripišeš, ni nujno literatura. Kdo, kje, kdaj in en stavek o tem, česa se spominjaš, je dovolj. Nihče tvoje knjige ne bo ocenjeval. Pravopis in lepi stavki so postranskega pomena.

Scrapbooking je predvsem izbiranje in razporejanje

Ne ustvarjaš umetnine iz nič. Začneš s fotografijo, ki ti je draga, poiščeš list papirja, katerega barva se ponovi na fotografiji, in začneš premikati. Vse najprej samo položi, brez lepila. Poglej, pusti malo pri miru, poglej znova in še enkrat premakni. Šele ko se ti zdi prav, prilepi.

Tu je največ dela in to je prav takšno delo, kot ga opravljaš, ko urejaš stanovanje ali izbiraš oblačila. Ničesar ti ni treba znati izdelati, le videti moraš, kaj ti je všeč.

Izbirati pomeni tudi izpuščati. Scrapbooker začetnik na stran pogosto da preveč, ker se boji, da bo sicer videti prazna. Ena glavna fotografija ali dve do tri manjše na stran so dovolj. Najpomembnejša fotografija naj bo največja, ostale pa razporedi okoli nje, tako oko takoj ve, kam naj pogleda.

Bela stran je za veliko ljudi najtežji začetek. Zato raje začni na dizajnerskem papirju, torej na potiskanem papirju z vzorcem. Na njem nekaj že je in to odvzame napetost praznega lista.

Pripomočki, ki olajšajo delo

Obstaja dovolj pripomočkov, ki namesto tebe opravijo razmišljanje. To niso triki za tiste, ki ne znajo; izkušeni scrapbookerji jih uporabljajo prav tako.

• Sketchi. Sketch je preprosta skica postavitve oziroma zgradbe strani, s polji za fotografije, naslov in besedilo. Ta polja zapolniš s svojim materialom. O zgradbi ti tako ni treba razmišljati, pa je vsaka stran vseeno drugačna.
• Kompleti in kolekcije. Papir in embellishmenti (okraski, kot so nalepke, etikete in kartice) iz iste kolekcije so usklajeni po barvi in slogu. Vse se ujema z vsem, zato težko narobe kombiniraš. Za digitalni scrapbooking obstajajo tudi že pripravljeni kompleti.
• Žigi. Z nekaj žigi na stran dodaš naslov, datum ali majhen motiv, ne da bi risal. Če je odtis žiga postrani, nič hudega; to spada k ročnemu delu.
• Okvirji in pisala. Okoli koščka besedila z roko nariši okvir, brez ravnila. Lahko je malo postrani. S tankim in debelim pisalom lahko spreminjaš tudi velikost in debelino črk, kar hitro doda globino.

Poleg tega brez zadržkov poglej strani, ki so ti všeč, in prevzemi njihovo zgradbo s svojimi fotografijami. Tako se uči večina scrapbookerjev. Pomaga tudi delavnica za začetnike ali popoldne skupnega scrapbookinga: vidiš, kako drugi premikajo in izbirajo, in ti ni treba vsega odkriti sam.

Praktičen nasvet: kupi samo tisto, kar boš za naslednje strani res uporabil. Velika zaloga izbire ne olajša, prej jo otežuje.

Ko so tvoje strani manj lepe kot tiste na spletu

Tisto, kar vidiš na spletu, je izbor. To so najlepše strani, dobro osvetljene in fotografirane, pogosto od ljudi, ki se s scrapbookingom ukvarjajo že leta. Tudi pri bullet journalih ljudje odnehajo ali sploh ne začnejo, ker mislijo, da mora biti vsaka stran umetnina. Zato svoje prve strani ne primerjaj s stoto stranjo nekoga drugega.

Tvoja knjiga je najprej zate. Veliko izkušenih scrapbookerjev pripoveduje, da je bila njihova prva stran neurejena, s poševnimi fotografijami in barvami, ki se niso ujemale, pa so nanjo vseeno navezani. Čez nekaj let boš videl predvsem trenutek na fotografiji, ne pa, kako ravno je prilepljena.

Če te nekaj res moti, poglej, kaj točno je. Največkrat je stran preprosto prenatrpana. Odstrani eno stvar in poglej znova. Pogosto je že to dovolj.

Svoj slog najdeš sam od sebe

Sloga ti ni treba izbrati vnaprej. To je tisto, kar ostane od odločitev, ki jih vedno znova sprejemaš. Po kakšnih desetih straneh morda opaziš, da vedno znova posežeš po istih nežnih barvah, ali da puščaš veliko praznega prostora, ali da najraje vse polepiš do roba.

Čez nekaj časa svoje strani položi drugo ob drugo. Kaj najraje gledaš? Delaj več tega. Kaj se je zdelo kot obveznost? To odslej izpusti.

Slike in strani, ki te nagovorijo, lahko zbiraš tudi v mapi ali zvezku. Občasno poglej, kaj imajo skupnega: barve, količino okraskov, način, kako so razporejene fotografije. Tako vidiš, kaj ti je všeč, še preden to sam tako narediš.

Majhne vaje za več samozavesti

Začni po malem. Ena stran o enem trenutku deluje bolje kot želja, da bi takoj zapolnil cel album. Te vaje ti pomagajo lažje začeti:

1. Ena fotografija, en papir, ena beseda. Izberi fotografijo, list papirja, ki se ujema z njo, in eno besedo za naslov. Nič več. Opazil boš, kako mirno je videti takšna stran.
2. Natančno sledi sketchu. Vzemi preprost sketch in se ga v celoti drži. Vadiš razporejanje, ne da bi moral dvomiti o zgradbi.
3. Naredi dve različici. Material samo položi na papir in ga fotografiraj s telefonom. Vse premakni in naredi še eno fotografijo. Primerjaj ju drugo ob drugi in izberi. Tako uriš oko in takoj vidiš, da ni le ene prave rešitve.
4. Prilepi nekaj majhnega. Naredi stran okoli kino vstopnice, računa iz trgovine ali listka. Majhne stvari so manj obremenjujoče kot tista ena draga fotografija, zato si lažje upaš začeti.
5. Napiši naslov na tri načine. Z velikimi tiskanimi črkami, s pisanimi črkami in z debelim pisalom. Naredi to na ostanku papirja. Pogosto se izkaže, da je tvoja pisava lepša, kot si mislil.
6. Izberi lahkoten ritem. Odloči se, da boš naredil eno stran na teden, ne več. Dosegljiv cilj ohranja veselje.

Če kdaj gre kaj narobe, obrni list in začni znova. Vsak nekje začne in vsaka stran, ki jo narediš, olajša naslednjo. Knjiga, polna tega, kar ti je drago, postane lepa sama od sebe.