Kako papir postarati s čajem, kavo in črnilom

Nov papir je bel, gladek in malo preveč urejen za junk journal. Z ma, kar imaš v kuhinjski omari, v enem popoldnevu dobi topel odtenek in mehke robove knjige, ki je z nekom že leta. Dragih izdelkov ne potrebuješ, le malo potrpežljivosti in prostor, kjer se lahko packaš.

Barvanje s kavo ali čajem

Kava da toplo rjavo barvo s temnimi madeži tam, kjer tekočina obstane. Črni čaj je nežnejši in malo bolj rumen. Oba najlepše delujeta na navadnem papirju za tiskalnik, skicirnem papirju, starih straneh ali kraft papirju. Tanek papir se hitro obarva in bolj valovi, debel potrebuje več časa.

Takole se lotiš:

1. Skuhaj močno kavo brez mleka in sladkorja. Stara ali postana kava je čisto v redu, tudi kava brez kofeina da dovolj barve.
2. Kavo zlij v globok pekač ali pekač z robom.
3. Papir položi vanjo ali ga pomoči. Nekaj sekund da svetel odtenek, nekaj minut temno rjavega.
4. Pusti, da se odcedi, in ga položi na staro brisačo ali pa ga s ščipalkami obesi na vrvico.

Če želiš več madežev in manj enakomerne barve, namesto kopeli uporabi čopič ali gobico. Po mokrem papirju potresi nekaj kavnih zrnc in jih po nekaj minutah obriši. Vsako zrnce pusti temno pikico. Pri čaju lahko moker čajni vrečko podrgneš neposredno po papirju ali ga položiš nanj na nekaj mestih.

Zunaj na soncu in vetru je list včasih suh že v pol ure. Potem ga pusti še malo poležati: dobro posušen papir postane rahlo hrustljav, in ta zvok spada k staremu papirju. Poskrbi, da je vse res suho, preden ga pospraviš ali nalepiš, sicer lahko splesni.

Čajne vrečke kot papir

Tudi uporabljene čajne vrečke pridejo prav. Vrečko posuši, ko je čaj še v njej, in lističe odstrani šele potem. Tako v papirčku ostanejo lepi robovi in madeži. Če čaj najprej izpereš, vrečka postane enakomerno rjava in izgubiš prav ta vzorec.

Tanek, a močan papir lahko žigosaš, poslikaš ali uporabiš kot plast v kolažu. Če boš čezenj pozneje šel še z barvo ali lepilom, žigosaj z vodoodpornim črnilom, sicer se odtis razleze.

Trganje, brušenje in črnjenje robov

Enakomerno rjav list še ni videti star. To naredijo robovi. Star papir je natrgan, obrabljen in na robovih temnejši.

• Trganje: rob trgaj proti sebi, tako dobiš mehko, razcefrano stran z belim robčkom. Delaj počasi, da ne odtrgaš več, kot želiš.
• Cefranje: če nimaš posebnega distressing toola, nekajkrat poševno povleci rezilo škarij po robu. To da enak puhast učinek.
• Brušenje: s pilico za nohte, brusilno gobico ali finim brusnim papirjem z designpapirja odstraniš nekaj barve. Obdelaj samo robove ali pa rahlo pojdi čez cel list za obrabljeno površino.
• Zvijanje: rob malo navlaži tako, da ga povlečeš čez krožnik s tanko plastjo vode, nato ga zvij in spet odvij. Ponavljaj, dokler ti ni všeč.

Nato pride na vrsto črnilo. Z blazinico za žige, gobico ali blending toolom (ročajem z okroglo penasto gobico) podrgni po robu papirja in od tam nadaljuj malo proti notranjosti. Začni zunaj papirja in se pomikaj proti sredini, tako ostane prehod mehak. Rjavi odtenki, kot sta oreh ali sepija, so klasika.

Za to je priljubljen Distress ink, ker je na vodni osnovi in se zlahka razlije v mehko senco brez ostrih črt. Kredasto črnilo da bolj mat, mehkejši rob. Vedno najprej preizkusi na ostanku belega papirja in ga primerjaj z blazinico: črnilo je na papirju pogosto videti drugače kot v škatlici.

Mečkanje za teksturo

Gube dajo papirju globino. Suh list lahko preprosto zmečkaš v kepo in ga spet razgrneš. Nato z blazinico za žige rahlo podrgni po listu: črnilo prime samo na izbočenih gubah, in tako dobiš mrežo temnih črtic.

Mokro mečkanje da mehkejši, skoraj blagu podoben rezultat. List navlaži z razpršilko za rastline, ga zmečkaj, spet razgrni in nanj potapkaj nekaj črnila. Pusti, da se posuši v gubah. Če je potem preveč izbočen za tvojo knjigo, ga položi med dve kuhinjski krpi in ga zlikaj na nizki stopnji ali pa ga čez noč pusti pod nekaj težkimi knjigami.

Še nekaj trikov iz kuhinje

Deluje tudi limonin sok. S čopičem ga nanesi ob robovih ali ga s čopičkom poškropi po listu, nato ga segrej s heat toolom. Sok ob toploti porjavi. Heat tool ves čas premikaj, sicer dobiš eno zažgano liso.

Papirnate čipkaste prtičke (doilies) lahko za nekaj sekund do nekaj minut položiš v nerazredčeno kavo. Ven pridejo nagubani in starinski ter so lepi kot plast za fotografijo. Rjavi kavni filtri, natrgani, prekrivajoče se nalepljeni in nato vtrti z malo rjave kreme za čevlje, so presenetljivo podobni usnju.

Nekateri scrapbookerji robove zelo rahlo osmodijo s plamenčkom. Učinek je močan, a to počni samo zunaj ali nad pomivalnim koritom, z vodo na dosegu roke, in nikoli ob otrocih.

Ali barvan papir hitreje propada?

Mogoče, čeprav je težko reči, kako hitro. Čaj in kava sta rahlo kisla in vsebujeta čreslovine. Te ostanejo v papirju in ga lahko dolgoročno še bolj razbarvajo in naredijo krhkejšega. Stare knjižne strani so poleg tega pogosto že same kisle. Limonin sok je še bolj kisel.

Za junk journal to običajno ni težava. Knjiga se lahko stara, to spada k slogu. Drugače je, če vanjo pridejo originalne fotografije ali dragoceni papirji, ki jih želiš imeti še čez petdeset let.

• Originalne fotografije ne lepi neposredno na barvan papir. Najprej jo nalepi na košček brezkislinskega cardstocka (trdnega, enobarvnega kartona) ali uporabi natisnjeno kopijo.
• Originalno voščilnico ali pismo shrani posebej, v knjigi pa uporabi kopijo.
• Nikoli ne uporabljaj kave s sladkorjem ali mlekom. Ostane lepljiva in privablja žuželke in plesen.

Kje najti pravi star papir

Ponarejeno staro je zabavno, a pravi star papir ima nekaj, česar ne moreš ponarediti. Pogosto ga že imaš doma: stari zvezki, knjižice gospodinjskih izdatkov, recepti v nečijem rokopisu, razglednice, notni zapisi ali razpadla knjiga brez hrbta.

Bolšji sejmi in trgovine z rabljenimi stvarmi so zlata jama za stare knjige s poškodovanimi platnicami, zemljevide, slovarje in posamezne sličice. Knjiga, ki je ni več mogoče brati, ti tako da sto strani lepo porumenelega papirja. Najprej pa preveri, ali knjiga nima vrednosti kot knjiga ali kot družinski spomin. Ni treba, da je vse starinsko: stare znamke, ostanek blaga ali etiketa s kozarca za marmelado se prav tako lepo podajo.

Če nisi prepričan, ali je nekaj predragoceno za rezanje, to skeniraj in natisni kopijo na navaden papir. To kopijo lahko potem spet pobarvaš s kavo.

Nalepke in ephemera v vintage slogu

Ephemera so papirčki, namenjeni kratki uporabi: vstopnice, etikete, računi, ovojnice, cenovne etikete. V vintage knjigi delujejo kot majhni poudarki.

Sodobne nalepke pogosto izstopajo, ker so sijoče in kričeče. Lahko jih nekoliko postaraš tako, da robove rahlo počrniš ali pobrusiš. Še lepše je, če nalepke narediš sam: iz pobarvanega papirja ali stare knjige izreži motive in jih pritrdi z lepilnim stickom ali dvostranskim lepilnim trakom. Robove na hitro zaokroži z rjavo blazinico za žige in se bodo lepo zlili s celoto.

Barvno paleto ohrani majhno. Nekaj odtenkov rjave, krem in ena zadržana barva dajo umirjeno, usklajeno knjigo. Kar začni z enim kupčkom kavnega papirja in nekaj natrganimi robovi. Po enem popoldnevu boš sam videl, kaj paše k tvoji knjigi.