Hibridni scrapbooking: digitalno natisni, dokončaj na papirju

Vidiš digitalni komplet, poln lepih papirjev in nalepk, a imaš rad lepilo, škarje in nekaj, kar lahko otipaš. Potem ti ni treba izbirati. Pri hibridnem scrapbookingu natisneš tisto, kar se začne digitalno, in to dokončaš z navadnim papirjem. Tiskalnik tako postane dodaten kup papirja, ki nikoli ne pošjde.

Kaj je hibridni scrapbooking?

Hibridni scrapbooking je vsaka kombinacija digitalnega in papirja na eni strani. Deluje lahko v dve smeri. Celo stran lahko sestaviš na računalniku, jo natisneš in ji nato dodaš gumbe, trak in šive. Lahko pa delaš kar na papirju in natisneš le nekaj posameznih stvari: nalepko, naslov, okvir.

Večina scrapperjev začne s slednjim. Svoj journaling, zgodbo ob fotografijah, natipkaš in ga natisneš na košček cardstocka (trden, enobarven karton). Strogo gledano že delaš hibridno.

Prinese ti predvsem svobodo. Digitalni komplet, nabor papirjev in elementov za prenos, ki se med seboj ujemajo, lahko uporabljaš znova in znova. Črko, ki ti je zmanjka, preprosto natisneš še enkrat, nalepko narediš natanko tako veliko, kot je prostor na strani, barvo pa prilagodiš, da se ujema s fotografijami. Hkrati tvoja stran ohrani tisto, kar popolnoma digitalni strani manjka: reliefnost, teksturo in tvojo pisavo.

Kaj je v digitalnem kompletu

Pomaga, če veš, katere datoteke dobiš, saj vsako uporabljaš drugače.

• Papirji so običajno datoteke JPG. Zapolnijo celo površino, brez prozornih delov.
• Elementi, posamezne črke (alfe) in doodli so običajno datoteke PNG s prozornim ozadjem. Zato jih lahko polagaš drugega na drugega in na papir.
• Kartice za journaling so pogosto v obliki JPG in tudi kot PDF, pripravljen za tisk, s celo polo kartic naenkrat.
• Predloge, vnaprej pripravljene postavitve strani, so v slojih, na primer v datoteki PSD ali TIFF.

Pazi na ločljivost. Datoteke s 300 dpi se natisnejo ostro. Nekaj, kar je narejeno za zaslon, je pri tisku hitro zamegljeno.

Tiskanje in izrezovanje digitalnih papirjev in elementov

Najprej zberi vse, kar potrebuješ, na eno polo. Naslov, nekaj nalepk in košček papirja postavi skupaj v dokument velikosti A4. Tako ne zapraviš pol pole za en majhen element. Če tiskaš le črke naslova, jih daj v ločeno datoteko namesto cele abecede.

Nekaj trikov, ki naredijo razliko:

• Pri pomanjševanju ali povečevanju ohrani razmerja. V večini programov to narediš ob pritisnjeni tipki Shift; tako preprečiš raztegnjene fotografije in črke.
• Če tiskaš PDF, izberi dejansko velikost in ne prilagajanja strani. Sicer tiskalnik vse pomanjša ali poveča in mere ne držijo več.
• Element postavi na polo dvakrat, tik drugega ob drugem. Tako imaš rezervo, če narobe izrežeš, ali drugi sloj za lepljenje.
• Za elemente, ki jih boš izrezal, izberi debel obris. Tanke črtice in okrasne črke se hitro strgajo.

Pri natančnem izrezovanju, ko režeš točno ob robu oblike, začni z najmanjšimi koščki v notranjosti. Reži s kratkimi gibi in obračaj papir namesto škarij. Če se kaj vseeno strga, to z lepilnim pisalom prilepi na stran: najprej kos, na katerem se vidi belo jedro papirja, nato drugi kos čezenj. Navadno raztrganine potem ne vidiš več.

Če imaš rezalni ploter, lahko ta prevzame rezanje. Veliko ploterjev zna PNG obrisati in nato rezati ob robu, nekateri pa preberejo oznake na izpisu, da režejo natanko na pravem mestu. Nujno pa ni. Za ravne kose je rezalnik papirja, ravnilo in hobi nož pogosto hitrejši.

Želiš več globine? Rožo ali nalepko natisni dvakrat ali trikrat, vsakič izreži drug del in sloje zlepi skupaj s penastim trakom. Tudi malo črnila ob robovih izpisu odvzame ploskost.

Ali potrebuješ Photoshop?

Ne. Za začetek zadostuje navaden urejevalnik besedila. Vstaviš JPG ali PNG, ga povečaš ali pomanjšaš, postaviš nekaj slik drugo ob drugo in natisneš. V veliko urejevalnikih besedila lahko celo spremeniš barvo slike. Edino, kar pogrešaš, je delo s sloji.

Če želiš korak dlje, obstajajo programi, ki delajo s sloji. Na voljo so brezplačni in plačljivi programi, kot so GIMP, Photopea (ki deluje v brskalniku) in Photoshop Elements. Tudi Canva je uporabna, da pripraviš polo, polno elementov. Kjer je mogoče, najprej preizkusi poskusno različico, ob nakupu pa preveri, kaj vključuje licenca.

Če boš tudi cele strani sestavljal digitalno, ti program s sloji res pomaga. Vsak del je takrat ločen in ga lahko pozneje še premakneš ali zamenjaš.

Kateri papir dati v tiskalnik

Za journaling in nalepke zadošča navaden bel papir za tiskanje, za vse, kar mora ostati na strani, pa raje izberi nekaj trdnejšega. Okoli 200 g/m² z gladko, mat stranjo da polne barve in je dovolj trden za lepljenje. Dobro se obneseta tudi mat foto papir ali papir za predstavitve približno te debeline.

Tiskaš lahko tudi na dizajnerski papir. Svetel, umirjen vzorec za skupino fotografij da lep učinek, in celo zrnata ali malo neostra fotografija je potem videti boljša. Ne izberi preveč razgibanega ali pretemnega vzorca, sicer se fotografije v njem izgubijo.

Tiskanje na karton brez zagozdenja

Debel papir se zagozdi, ker v tiskalniku ne zmore dobro narediti ovinka. Nekaj navad prepreči večino težav.

1. V navodilih preveri, kako debel papir zmore tvoj tiskalnik. Običajno je navedeno v gramih na kvadratni meter.
2. Uporabi ročni podajalnik ali zadnji podajalnik, če ga tiskalnik ima. Tam gre papir bolj naravnost skozi napravo.
3. Podajaj eno polo naenkrat. Kupček kartona se zlepi skupaj in zdrsne poševno noter.
4. V oknu za tiskanje izberi debelejšo vrsto papirja, na primer mat foto papir ali karton. Tiskalnik takrat prilagodi hitrost in količino črnila.
5. Poskrbi, da je pola natanko prave velikosti, z ravnimi, gladkimi robovi. Razcefran ali zavihan vogal se zagozdi prvi.
6. Izpis naj se malo posuši, preden ga režeš ali nanj lepiš, še posebej, če je na njem veliko barve.

Želiš tiskati na polo, ki je tiskalnik ne pogoltne, na primer zelo debel karton ali že ožigosano nalepko? Potem natisni na navaden papir, izreži in prilepi na karton. Na že pripravljeno nalepko pa natisneš tako, da najprej natisneš na navadno polo, nalepko z odstranljivim lepilom prilepiš natanko čez to besedilo in polo še enkrat spustiš skozi tiskalnik.

Dobro razmerje med digitalnim in papirjem

Pravila ni. Nekateri scrapperji skoraj vse naredijo digitalno in dodajo le gumb ali pentljico. Drugi delajo povsem na papirju in le občasno natisnejo naslov. Oboje je hibridno.

Kaj pa pomaga: naj se digitalno in resnično malo dotikata. Natisnjena nalepka, ki je napol pod koščkom washi tapea, šiv ob robu izpisa, ročno napisana beseda na natisnjeni kartici. Potem ne vidiš ločenega izpisa, ki je položen na stran, ampak eno stran. Prav tvoja pisava naredi natisnjeno stran osebno.

Če nisi prepričan, začni z enim natisnjenim elementom na stran. Če ugotoviš, da ti je všeč, pride ostalo samo od sebe.

Ozadja 30 × 30 brez velikega tiskalnika

Domači tiskalnik običajno ne tiska večjega formata od A4. Pola velikosti 30,5 × 30,5 cm (12 × 12 palcev) nanj ne gre. Kljub temu ti zato ni treba kupiti velikega tiskalnika.

• Ozadje natisni na A4, iz njega izreži kvadrat 21 × 21 cm in ga položi na polo dizajnerskega papirja ali cardstocka velikosti 30,5 × 30,5 cm. Naokrog ostane rob približno 4,7 cm. Z luknjačem za robove ali šivom ob robu je videti, kot da je tako mišljeno.
• Stran razdeli na polja. Dva ali štirje natisnjeni trakovi drug ob drugem, z ozkim robom vmes, skupaj tvorijo umirjeno ozadje. Vsak trak naj se prekriva nekaj milimetrov ali pa stik skrij pod papirnatim robom.
• Ne tiskaj ozadja, ampak le mrežo ali okvir, ki ga prilepiš na enobarvno polo. Taka mreža pomaga tudi pri postavljanju fotografij.
• Če vseeno želiš celoten izpis 30 × 30, lahko datoteko natisneš v tiskarni ali foto trgovini, ki ponuja ta format.

Pazi na licenco kompleta

Kupljen ali brezplačen komplet običajno smeš uporabljati za svoje strani. Če izdeluješ voščilnice za prodajo ali deljenje, najprej preberi pogoje uporabe kompleta. Ti se razlikujejo od oblikovalca do oblikovalca, včasih celo od kompleta do kompleta. Nekateri oblikovalci tudi prosijo, da jih navedeš, ko svojo stran pokažeš.

Ovekoveči svojo stran

Hibridna stran ima relief. Zato jo fotografiraj s svetlobo od strani, tako da tudi digitalno ostane vidno, kar si naredil z roko.