Papir, ki se ne zvija od lepila, barve in vode

Na stran nalepiš lep list dizajnerskega papirja in uro pozneje so na njem gube. Ali pa naslikaš nežno akvarelno ozadje in cela stran se izboči kot strešnik. Valovit papir je eno najpogostejših vprašanj scrapbookerjev. Dobra novica je, da ga lahko večinoma preprečiš. Če se vseeno zgodi, ga običajno spet dokaj zravnaš.

Zakaj papir valovi

Papir je iz vlaken, največkrat lesnih. Ta vlakna vpijajo vlago in nabreknejo, predvsem po širini. Če pride voda, mokro lepilo ali barva na eno stran lista, se ta stran razširi, druga pa ostane suha. Papir nima kam in se začne bočiti.

Ko se suši, se vlakna spet skrčijo, vendar ne povsod enako hitro in ne vedno nazaj v prvotno obliko. Kjer je bil papir najbolj moker, ostanejo valovi. Zato pri mokrem lepilu pogosto vidiš valove v eni smeri: v smeri, v kateri ležijo vlakna v listu, torej v smeri vlaken.

Toplota deluje enako, le obratno. Pri embosiranju s heat toolom se ena stran papirja bliskovito izsuši in skrči, zato se list pogosto zvije proti toploti.

Koliko težav boš imel, je torej odvisno od treh stvari: kako debel in čvrst je papir, koliko vlage nanj nanešeš in ali obe strani obdelaš enako.

Kateri papir prenese vodo in barvo

Tanek papir se najhitreje zvije. Navaden risalni ali tiskalniški papir z gramaturo od 80 do 120 gramov se ukrivi že od malo lepila. Če želiš delati z mokrimi materiali, izberi papir, ki je narejen za to.

• Akvarelni papir je narejen za to, da se zmoči. Je klejen, zato voda ne vpije takoj globoko, in je težek. Debelejši ko je, manj valovi. Papir z okoli 300 grami ostane precej mirnejši od tanjših vrst.
• Mixed media papir je čvrst in prenese barvo, črnilo in nekaj vode. Odličen je za art journale in ozadja.
• Čvrst cardstock, enobarvni karton, ki ga veliko scrapbookerjev uporablja kot podlago, brez težav prenese suho lepilo in malo barve. Večjih količin vode ne.
• Zrnat risalni papir se zdi čvrst, a mokro lepilo požrešno vpija in se zato prav začne valoviti. Gladek papir enake debeline se obnese bolje.

Če vseeno želiš slikati na tanek ali lep dizajnerski papir, ga lahko najprej zatesniš. Tanka plast prozornega gessa ali mat akrilnega medija poskrbi, da barva in voda ne vpijeta v vlakna. To plast pusti, da se popolnoma posuši, preden nadaljuješ.

Druga rešitev: slikaj ali barvaj na ločen kos akvarelnega papirja in ga nato nalepi na stran. Veliko ljubiteljev journalinga to počne v svojem tankem rokovniku ali zvezku. Stran ostane ravna, kos pa lahko najprej pustiš, da se posuši, in ga pritrdiš šele potem.

Mokro lepilo brez gub

Pogosto ni kriv papir, temveč lepilo. Belo lepilo za ustvarjanje in lepilo za les sta v veliki meri iz vode, ta voda pa gre v papir. Na voščilnici ali strani je to pogosto ravno trenutek, ko gre kaj narobe.

Najlažje je lepiti na suho. Obojestranski lepilni trak, lepilni roler ali dobro lepilo v stiku v papir ne vnesejo skoraj nič vlage, zato se ne valovi. Za velike površine, kot je list dizajnerskega papirja na osnovni strani, je to daleč najmirnejša izbira.

Če vseeno delaš z mokrim lepilom, na primer pri kolažu ali kosu tankega papirja, ki se mora natančno prilegati, ti pomagajo te navade:

1. Uporabi čim manj lepila. Tanko, enakomerno plast. Preveč lepila se suši neenakomerno in pusti mehurčke.
2. Lepilo razmaži s paletnim nožem ali mehkim čopičem, od sredine proti robovom.
3. Pri tankem papirju: lepilo nanesi na podlago, ne na sam tanek papir.
4. Pusti, da se papir malo sprosti. Ko ga namažeš, počakaj kakšno minuto: papir se najprej zvije, nato pa spet omehča. Šele potem ga nalepi.
5. Zgladi ga od sredine navzven, s staro bančno kartico ali plastičnim strgalom. Lepilo, ki pride ven ob robovih, takoj obriši.
6. Delaj na papirju za peko ali na starih revijah, ki jih vmes zavržeš, da se tvoje delo ne prilepi na mizo.

Tanek papir lahko tudi vnaprej rahlo navlažiš z razpršilko za rastline. Najprej se zvije, nato se sprosti. Ker se razširi, še preden je pritrjen, se pozneje krči bolj enakomerno.

Pazi tudi na smer vlaken. Če vlakna papirja in podlage ležijo v isti smeri, se pri sušenju krčita skupaj in vse ostane bolj ravno. Smer vlaken ugotoviš tako, da list rahlo upogneš: v eni smeri gre lažje kot v drugi.

Nazadnje pusti nalepljeno stran, da se suši na ravnem, s papirjem za peko na vrhu in nekaj teže, na primer nekaj knjigami. En dan sušenja, preden jo vstaviš v album, ni odveč.

Akvarelni papir pripravi vnaprej

Če boš res delal mokro, z veliko vode in mehkimi prelivi, se malo zvije celo debel akvarelni papir. To lahko omejiš na dva načina.

Preprost način: list po vseh robovih z lepilnim trakom za maskiranje pritrdi na čvrsto podlago, kot je deska, steklena plošča ali podloga za rezanje. Papir se tako ne more dvigniti in se posuši bolj ravno. Pusti ga, da se popolnoma posuši, preden odstraniš trak, in trak počasi odlepi od papirja, poševno navzven, da ne strgaš roba.

Temeljit način je napenjanje, tako kot to počnejo slikarji:

1. Zmoči ves list, z gobo ali tako, da ga za kratek čas položiš v posodo z vodo.
2. Pusti, da malo odteče, da se popolnoma razširi.
3. Položi ga na ravno desko in robove naokoli pritrdi z gumiranim papirnim trakom, ki ga za lepljenje navlažiš.
4. Pusti, da se suši ležeče. Papir se skrči in napne kot boben.

Na tem napetem listu lahko nato delaš zelo mokro. Šele ko končaš in je vse suho, ga izrežeš. Za voščilnico je to malo preveč truda, za veliko ozadje ali spread, ki ga želiš napolniti z akvarelom, pa res naredi razliko.

Mokro delo raje pusti, da se posuši samo, kot da ga sušiš s heat toolom. Hitro in neenakomerno sušenje papir še bolj ukrivi.

Kako valovit papir spet zravnati

Če se je vseeno zgodilo, ga lahko rešiš na nekaj načinov. Ne bo vedno popolno, pogosto pa dovolj dobro, da ga nalepiš na stran.

• Stisni ga. List položi med dva lista čistega papirja pod pošten kup težkih knjig. Težje in dlje, tem bolje. Nekaj dni ni predolgo.
• Zlikaj ga z vlažnimi kuhinjskimi krpami (za nepobarvan papir). Dve krpi rahlo navlaži z razpršilko; biti morata vlažni, ne mokri. Papir položi mednju in ga mirno ter enakomerno likaj s srednje vročim likalnikom, dokler zgornja krpa ni suha. Paket obrni in ponovi. Nato ga še eno noč pusti pod knjigami.
• Suho delo likaj s papirjem za peko vmes. Pobarvan kos, ki je le malo ukrivljen, lahko zravnaš tudi tako, da med likalnik in papir položiš papir za peko in likaš na nizki stopnji. Likalnik ves čas premikaj in ne zadržuj ga na enem mestu, sicer se lahko barva spremeni.

Pobarvanega papirja nikoli ne moči, da bi ga zravnal; barve se lahko razlijejo. Likanje najprej preizkusi na ostanku istega papirja, sploh pri barvi, gessu ali prahu za embosiranje: ti se lahko zaradi toplote zmehčajo ali začnejo svetiti.

Če gre v okvir ali med strani z zaščitno folijo, rahlo valovanje pogosto izgine samo od sebe, ker ga stisne na ravno.

Toplota pri embosiranju brez zvijanja

Pri vročem embosiranju s heat toolom stališ prah za embosiranje. Na tankem papirju to hitro povzroči zvijanje. Kaj pomaga:

• Namesto tankega papirja uporabi čvrst cardstock.
• Heat tool imej v gibanju in nekaj centimetrov od papirja, da ne segrevaš dlje, kot je treba. Takoj ko se prah zasveti, si končal.
• Heat tool najprej malo ogrej, ob strani od svojega dela. Tako se prah stali hitreje.
• Po embosiranju pusti, da se list ohladi pod knjigo. Rahla ukrivljenost se tako običajno spet poravna.

Pri tankem papirju se rahlemu zvijanju pogosto težko izogneš. Embosiran kos tankega papirja zato nalepi na čvrstejšo podlago ali najprej poskusi na preizkusnem koščku.

Pri suhem embosiranju, z embosirno mapo v stroju za izrezovanje, nekateri scrapbookerji papir vnaprej navlažijo za ostrejši relief. Zaradi vode se papir prav začne zvijati in se počasi suši. Raje malo poprši samo mapo namesto papirja ali pa to povsem izpusti. Tudi to stran po koncu za nekaj časa obteži, pa bo ostala ravna.