Kako postopoma sestaviti postavitev strani

Imaš kup fotografij, list lepega papirja in voljo, da začneš. Fotografijo nalepiš na sredino lista, uro pozneje pa ugotoviš, da za naslov ni več prostora. To se vsaj enkrat zgodi skoraj vsaki scrapbookerki. Z ustaljenim vrstnim redom se temu izogneš: najprej izberi, nato premikaj, šele potem lepi.

Postavitev (layout) je ena stran ali dve strani druga ob drugi, s fotografijami, papirjem, besedilom in okraski. Spodnji koraki delujejo pri vsakem formatu, od 30,5 × 30,5 cm (12 × 12 palcev) do A4 ali manj.

Začni pri fotografiji in zgodbi

Začneš lahko na tri načine: pri fotografijah, pri papirju ali pri zgodbi. Izkušene scrapbookerke navadno začnejo pri fotografiji. Ta določa, koliko prostora potrebuješ, kam gre vse drugo in katere barve se ujemajo. Modra barva jakne ali rdeča barva jagod je pogosto ravno tista poudarjena barva, ki jo iščeš.

Takoj zraven zapiši en stavek: kaj želiš o tem trenutku vedeti še čez deset let? Ta stavek te drži na pravi poti, ko boš kasneje omahovala med dvema papirjema. Zgodbo z več fotografijami lahko položiš tudi kot niz, v vrstnem redu, v katerem se je zgodila.

Lahko začneš tudi pri papirju, na primer če imaš kolekcijo, ki jo že dolgo gledaš. Potem poišči fotografije, ki se ujemajo z njo. Če fotografija ali kartica res ne paše, jo prihrani za drugo stran ali jo spravi v kuverto na strani.

Sestavi majhen komplet

Iz zaloge vzemi samo tisto, kar se ujema s to fotografijo: podlago, dva ali tri dizajnerske papirje (potiskan papir), nekaj kartona (cardstock, trden enobarven papir) za podloge, pest embellishmentov (okraskov, kot so nalepke, gumbki in izsekani motivi), črke za naslov in pisalo. Vse drugo za zdaj umakni z mize.

Tak mini komplet ti prihrani veliko stresa pri izbiranju. Ni se ga treba strogo držati: med premikanjem boš sama opazila, da nekaj ne deluje ali da nekaj še manjka. Tudi za povsem pravi odtenek si ne beli glave.

Najprej vse položi

Vse položi na podlago, ne da bi lepila, in začni z največjimi deli: plastmi papirja in fotografijami. Premikaj, dokler fotografija nima jasnega mesta in ostane še nekaj prostora. Podloge položi pod fotografije, da vidiš, kako velike morajo biti.

Zraven že položi tudi naslov in besedilo, pa čeprav samo kot trak papirja za osnutke. Prav ta dva se pogosto pozabita, dokler ni vse prilepljeno. Fotografije obreži ali razreži šele, ko si prepričana, kam gredo.

Nato vse fotografiraj s telefonom. Na majhnem zaslonu veliko hitreje opaziš, ali je stran nagnjena, prenatrpana ali ima prazno mesto, ki ne sodi tja. To fotografijo shrani: ko boš kasneje vse dvignila, da začneš lepiti, boš s pomočjo nje vse položila natanko nazaj.

Tukaj je največja past: krasiti začneš, preden je razporeditev določena. Drobnarije pusti ob strani, dokler fotografija, naslov in besedilo nimajo svojega mesta.

Vrstni red lepljenja

Lepi od zadaj naprej. Kar je spodaj, prilepiš najprej.

1. Podlaga. Če želiš list obrezati, ga obarvati s črnilom, barvo ali razpršilom, to naredi zdaj. Ko so na njem fotografije, to ne gre več, barva ali razpršilo pa se morata najprej dobro posušiti.
2. Plasti papirja in podloge. Podloga (mat) je plast papirja za fotografijo, navadno približno pol centimetra večja. Fotografijo prilepi na podlogo, nato podlogo na stran.
3. Fotografije. Trdno jih prilepi na mesto s tvoje testne fotografije.
4. Naslov. Je velik in zahteva največ prostora, zato ga postaviš pred besedilom.
5. Journaling, besedilo, ki ga napišeš zraven. Piši, preden so na strani okraski: z gumbki in penastim lepilnim trakom napoti se ne piše prijetno.
6. Okraski, od velikih do majhnih. Najmanjše podrobnosti in vse, kar štrli, na primer koščki na penastem lepilnem traku, pridejo na vrsto zadnji.

Obstaja ena pomembna izjema. Kar mora pokukati izpod fotografije ali plasti, na primer etiketa, listek ali konec traku, prilepiš pred to plastjo. Zato že pri polaganju določi, kaj leži pod čim. Kdor to pozabi, mora pozneje odlepiti fotografijo ali trak samo položiti povrhu, in to se vidi.

Tako preizkusiš mesto za naslov in besedilo

Naslov in besedilo je najtežje premakniti, saj je tisto, kar je napisano ali prilepljeno, trdno na svojem mestu. Zato ju vedno najprej preizkusi.

• Naslov naredi posebej na traku papirja ali pa nalepke s črkami najprej položi na stran, dokler so še na svoji poli. Tri do pet besed je navadno dovolj.
• Iz papirja za osnutke izreži kos v velikosti polja za besedilo in nanj napiši pravo besedilo, s svojo pisavo. Tako takoj vidiš, ali se prilega ali ga moraš skrajšati.
• Preveri, ali oko sledi logični poti: od naslova do fotografije do besedila. Naslov, ki je daleč od fotografije, hitro deluje odtrgano.
• Pisalo najprej preizkusi na ostanku istega papirja. Na nekaterih papirjih se črnilo razliva ali pušča madeže.
• Nariši tanke črte s svinčnikom, da boš ravno pisala ali lepila, in jih izbriši, ko se črnilo dobro posuši.
• Če si ne upaš pisati neposredno na stran, napiši besedilo na ločeno kartico ali etiketo. Če gre kaj narobe, te to stane eno kartico in ne cele strani.

Za trenutek vstani in si stran oglej od daleč ali pa jo postavi pokonci ob steno. Od blizu vidiš podrobnosti, z razdalje enega metra pa razmerja.

Kdaj je stran končana

Stran ni končana, ko je zapolnjen vsak kotiček, ampak ko je prava. Preleti ta vprašanja:

• Je na prvi pogled jasno, katera fotografija ima glavno vlogo?
• Bo kdo čez nekaj let razumel, kaj se je zgodilo, kdo je bil zraven in kdaj? Pripiši datum, tudi če se ti zdaj zdi samoumeven.
• Ali oko ve, kam naj gleda, ali skače sem ter tja?
• Ali vsak okrasek pomaga zgodbi ali je tam samo zato, ker je lep?
• So še kje mirna mesta? Prazen prostor okoli fotografije ali naslova da strani zrak.

Če nisi prepričana, ali bi dodala še kaj, raje izpusti. Strani pogosto bolj koristi kakšna stvar manj kot kakšna več. Pusti jo čez noč in si jo jutri oglej znova; takrat navadno takoj vidiš, ali kaj manjka.

Na koncu jo preveri še s praktičnega vidika. Ali stran gre v ovitek ali v album, ali se knjiga še dobro zapre in ali je vse trdno prilepljeno? Debeli okraski so najprimernejši ob robovih, ne tam, kjer stran primeš, ko jo obračaš.

Načrt po korakih, ki ga imej ob sebi

1. Izberi glavno fotografijo in v enem stavku zapiši, kaj si želiš zapomniti.
2. Pripravi majhen komplet: podlago, dva ali tri papirje, karton, nekaj okraskov, črke in pisalo.
3. Brez lepljenja položi največje dele: plasti papirja in fotografije.
4. Položi trakove papirja za naslov in besedilo.
5. Določi, kaj mora ležati pod čim.
6. Fotografiraj nezalepljeno postavitev in si jo oglej na zaslonu.
7. Fotografije in podloge obreži šele, ko je njihovo mesto določeno.
8. Po potrebi obdelaj podlago in jo pusti, da se posuši.
9. Lepi od zadaj naprej: podlaga, podloge, fotografije.
10. Naslov in besedilo preizkusi na papirju za osnutke, nato ju prilepi ali napiši.
11. Dodaj okraske, od velikih do majhnih, in nehaj, preden se stran zdi polna.
12. Pripiši datum, stran si oglej od daleč in jo pusti čez noč.