Kako izbrati barve, ki se ujemajo s tvojimi fotografijami

Imaš kup lepih fotografij in predal, poln papirja, pa se vse skupaj kar noče ujeti. Navadno ni kriv papir, ampak vrstni red. Če najprej pogledaš fotografije in šele nato papir, skoraj sama od sebe nastane stran, ki deluje umirjeno.

Začni pri fotografijah

Fotografije, ki bodo na strani, položi drugo ob drugo in poglej, katere barve se največkrat ponovijo. Pogosto sta to dve ali tri: modrina neba, pesek, rdeča jakna. Če malo zamižiš, vidiš velike barvne ploskve bolje kot podrobnosti.

Nato v tej barvni družini poišči papir in embellishmente (okraske, kot so nalepke, etikete in rožice). Fotografije z veliko zelene, modre in črne na primer kličejo po turkizni in črni. Ta kupček odloži na stran kot majhen komplet za to eno stran. Tako med delom ne boš ves čas segala po nečem, kar se ne ujema čisto.

Odtenka ti ni treba zadeti natanko. Papir, ki je malo svetlejši ali temnejši od modre na fotografiji, je pogosto lepši od natančne kopije. Fotografija tako ostane original.

Barvni krog na kratko

Umetniške izobrazbe ne potrebuješ, a barvni krog pomaga, kadar nisi prepričana. Verjetno ga poznaš iz šole: rdeča, rumena in modra, vmes mešane barve oranžna, zelena in vijolična, med njimi pa še odtenki, kot sta modrozelena in rdečeoranžna. S tremi kombinacijami prideš že zelo daleč.

• Monokromatska: ena barva v svetlejših in temnejših odtenkih, nič drugega. Pomisli na svetlo modro, srednje modro in mornarsko modro. Ker je barvnih razlik malo, vzorci in teksture bolj pridejo do izraza, taka stran pa pogosto potrebuje manj okraskov.
• Analogna: barve, ki so na krogu ena ob drugi, na primer rumena, oranžna in rdeča ali modra in zelena. Same od sebe se lepo povežejo in dajo mirno, skladno stran.
• Komplementarna: barve, ki so si na krogu nasproti, na primer modra in oranžna, rumena in vijolična ali rdeča in zelena. Druga drugo poudarita in ustvarita kontrast. Eno uporabi veliko, drugo kot poudarek, sicer se borita za pozornost.

Če želiš iti še korak dlje, poskusi razdeljeno komplementarno kombinacijo. Vzameš eno barvo in oba soseda njene nasprotne barve, na primer modro z rdečeoranžno in rumenooranžno. To da kontrast, a je manj kričeče kot čisti komplementarni par.

Dobro je vedeti: hladne barve (modra, zelena, vijolična) se zdijo, kot da se umikajo nazaj, tople (rdeča, oranžna, rumena) pa stopijo naprej. Topel poudarek zato hitreje pritegne pozornost kot hladen. Že nekaj rdečih rožic lahko hladno stran precej ogreje.

Koliko barv na eni strani

Za večino strani so dovolj dve ali tri barve in en nevtralen odtenek. Priročna razdelitev je ena glavna barva, ena podporna barva, en poudarek in nevtralna podlaga. Poudarek je lahko barva, ki je ni na fotografiji, če se le lepo ujema z ostalim. Zlata ob modri in črni je lep primer za to.

Pazi tudi, koliko posamezne barve uporabiš. Pomisli na vedro, vrč in skodelico: veliko glavne barve, manj druge in čisto malo poudarka. Kombinacije z močnim prizvokom, kot je rdeča z zeleno, uporabljaj zmerno, če nočeš, da bo tvoja poletna stran videti kot božična voščilnica.

Če stran deluje nemirno, preštej barve. Pogosto jih je neopazno postalo pet ali šest, ker je vsak okrasek prinesel svojo barvo. Najprej odstrani barvo, ki ima s fotografijo najmanj skupnega.

Pomaga tudi ponavljanje. Barva, ki se ponovi na dveh ali treh mestih, vodi pogled čez stran in poskrbi, da vse skupaj sodi skupaj.

Nevtralne barve kot točka miru

Bela, krem, kraft (nebeljen rjav papir), siva, bež in črna pravzaprav ne štejejo kot barve. Dajo prostor ter fotografijo in poudarke bolje izpostavijo. Skoraj vsaka barva postane mirnejša, če je okoli nje veliko bele.

Nekaj stvari, ki jih scrapbookerji pogosto naredijo:

• Namesto bleščeče bele izberejo krem ali umazano belo, kadar želijo nekoliko mehkejši kontrast.
• Sivo kombinirajo z živo barvo, kot je vijolična. Siva umiri, žive koščke pa ravno zato poudari.
• Kraft in bež uporabijo kot podlago pod toplimi poletnimi ali jesenskimi barvami.
• Z majhnimi koščki črne ali bele ločijo ploskve ali naslov obrobijo s črno črto, da se bolje bere.

Tudi stran povsem brez barve je lahko močna: črna, bela in bež, sicer pa le tekstura, oblike in kontrast. Tako hitro ustvariš mirno, klasično ali nostalgično vzdušje.

Črno-bele in razgibane fotografije

Črno-bela fotografija se ujema z vsem. Zato izkušeni scrapbookerji pogosto dajo isti nasvet: če nisi prepričana, ali se fotografije ujemajo s papirjem, jih natisni črno-belo. Potem lahko uporabiš katerikoli papir, ki ti je všeč.

Pri črno-belih si lahko z barvo upaš več. Lep pristop je ena živa barva, kot je kobaltno modra ali sončno rumena, na skoraj beli podlagi in z malo črne. Barva je tako v središču pozornosti, stran pa vseeno ostane mirna.

Če imaš bledo ali malce dolgočasno fotografijo, izberi barvo, ki je s fotografijo v kontrastu, namesto barve s fotografije. Ta barva doda energijo, ki je na sami fotografiji ni videti, na primer pri živahnem pogovoru, ki je na sliki videti precej tih.

Razgibane fotografije, z veliko barvami ali prazničnim kaosom, zahtevajo ravno nasprotno. Ozadje in plasti pod njimi naj bodo mehki in nevtralni, iz fotografije pa izberi eno ali dve barvi, ki ju ponoviš. Živahnejše odtenke prihrani za majhne poudarke, na primer nekaj nalepk ali naslov. Enobarvni rob v nevtralni barvi okoli fotografije da pogledu prostor, kjer se lahko spočije.

Ko se papir ne ujema s fotografijo

Zgodi se vsakomur: imaš čudovit list, fotografije pa se mu nočejo prilegati. Nekaj rešitev, od majhnih do velikih:

1. Vmes postavi blažilnik. Podloga iz enobarvnega cardstocka (trdnega enobarvnega kartona) v beli, krem, kraft ali črni okoli fotografije odpravi spopad barv.
2. Uporabi manj papirja. Trak ali nekaj izrezanih oblik pogosto delujejo, kjer je cel list preveč.
3. Obrni list. Veliko dizajnerskega papirja je dvostranskega, z mirnejšo hrbtno stranjo.
4. Poišči povezovalno barvo: barvo, ki je tako na fotografiji kot na papirju, in jo nekajkrat ponovi.
5. Okraske naredi sama v pravi barvi, iz ostankov papirja z luknjačem, štampiljko ali črnilom. Ostanki papirja, razvrščeni po barvah, to precej olajšajo.
6. Fotografijo natisni črno-belo. Včasih je to najlepša rešitev.
7. Papir prihrani za drugo stran. Ni treba, da gre vse na to.

Majhne navade, ki pomagajo

Stran najprej sestavi na suho, brez lepila, in jo fotografiraj. Na zaslonu hitreje vidiš, ali neka barva pritegne preveč pozornosti. Če to fotografijo za hip pretvoriš v črno-belo, vidiš tudi, ali je med svetlim in temnim dovolj razlike.

Vodi zvezek ali mapo z ostanki kombinacij, ki so ti bile všeč, pa ti naslednjič ne bo treba znova iskati. Barvo, ki se ti zdi drzna, lahko najprej preizkusiš posebej na etiketi ali kartici in jo prilepiš šele, ko si z njo zadovoljna.

Kolekcija papirjev, katere barve so že usklajene med seboj, je prijeten začetek. Mešati smeš pozneje, prve strani pa so lahko čisto preprosto vadbene strani.