Art journaling: kako začeti

Morda si jih že videl: strani, polne barve, koščkov revij, odtisnjene ptičke in enega stavka z velikimi črkami. To je art journaling. Pogosto je videti kot umetnost, v resnici pa je dnevnik v slikah. Najlepše pri tem je, da ni treba, da je lepo. Tako začneš, z malo pripomočki in ne da bi vedel, kakšen je tvoj slog.

Kaj je art journal

Art journal je knjiga, v kateri z barvami, kolažem, risbami, štampiljkami in besedami pokažeš, kaj ti je v mislih. Občutek, barva, na katero si imel ravno voljo, stavek, ki ti je ostal v glavi, dan, ki si ga želiš zapomniti. Ni pravil, kaj mora biti notri. Gre za samo ustvarjanje, ne za končni rezultat.

Razlika s scrapbookom je predvsem v namenu. Scrapbook hrani spomine: v središču so fotografije in pogosto je narejen zato, da ga pozneje prelistaš ali komu predaš. Art journal je bolj igrišče. Preizkušaš tehnike, predelaš misli in ti ni treba ničesar razlagati. Fotografije so lahko notri, ni pa nujno.

Meja je sicer tanka. Veliko scrapperjev uporablja tehnike art journalinga za ozadje layouta, art journal stran s fotografijo pa je pravzaprav že scrapbook stran.

Katero knjigo izbrati

Najpomembnejši je papir. Barva, lepilo in voda naredijo tanek papir valovit, in kar narediš na eni strani, se vidi na drugi. Zato izberi papir z gramaturo vsaj približno 200 g/m². Navaden papir za tiskalnik ima 80 g/m², torej je to več kot dvakrat toliko. Akvarelni papir z okoli 300 g/m² prenese še več.

Na kaj lahko paziš:

• Knjige za mešane tehnike (mixed media) so narejene za suhe in mokre materiale hkrati. Za prvo knjigo je to najvarnejša izbira.
• Akvarelne knjige prenesejo veliko vode, a zaradi hrapave strukture so tanke črte včasih težavne.
• Knjiga s spiralo se odpre na ploščato in stran zlahka obrneš. Vezana knjiga je bolj podobna pravi knjigi in ti omogoča, da delaš čez sredino.
• A5 je prijeten format za začetek: dovolj velik za igro in dovolj majhen, da ga hitro napolniš.

Ni treba, da je drago. Gre tudi stara vezana knjiga iz trgovine z rabljenim blagom, rokovnik ali zvezek z nekoliko debelejšim papirjem. Strani najprej premaži z gessom in po potrebi zlepi po dve skupaj, pa bodo dovolj trdne.

Osnovni pripomočki za začetek

Potrebuješ manj, kot dajo slutiti videi. S tem seznamom prideš daleč:

• Gesso: bel temeljni premaz, ki je videti kot gosta barva. Papir naredi trdnejši, barva se bolje oprime in vlaga manj pronica skozi. Ko se posuši, je plast nekoliko hrapava, zato se bolje primeta tudi svinčnik in pastel.
• Akrilne barve: dovolj je nekaj tub študentske kakovosti. Bela, črna ter dve ali tri barve, ki so ti všeč. Akrilna barva je po sušenju vodoodporna, zato lahko delaš plast za plastjo.
• Lepilo: lepilo v stiku za papir ali matte medium (akrilni medij, ki je hkrati lepilo in zaščitni sloj) za tanek papir, prtičke in papir iz revij.
• Pisala: vodoodporen črn fineliner in bel gel pisalo ali barvni marker za pisanje na temno ali pobarvano podlago. Navadni flomastri po suhi akrilni barvi pogosto slabo drsijo.
• Pripomočki: ploščat čopič, stara plastična kartica za razmazovanje barve, vlažilni robčki za brisanje in škarje.

Uporabno za pozneje, a ni nujno: šablone, štampiljke, washi trak, črnila in strukturna pasta. Začni po malem in kaj kupi šele, ko opaziš, da ti manjka.

Materiala za kolaž ti ni treba kupovati. Zbiraj kartice, stare zemljevide, darilni papir, račune, strani iz revij in lepe embalaže. Kuverta ali vrečka z zadrgo za vsako vrsto ti pozneje olajša iskanje.

Tvoja prva stran: ozadje, slika, besede

Prazna bela stran lahko ohromi. Zato pomaga, če razmišljaš v treh plasteh. Ni jih treba narediti v enem večeru: danes ozadje, jutri slika in čez vikend besede je čisto v redu.

Prva plast: ozadje

Najprej stran premaži s tanko plastjo gessa in pusti, da se posuši. Nato izberi eno barvo in pobarvaj celo stran. Ko ni več bela, je prva ovira mimo.

Nekaj preprostih načinov, kako ozadju dodaš več življenja:

• Daj malo barve na staro plastično kartico in z njo potegni čez stran. Proge in prazna mesta so prav lepa.
• Nanesi dve ali tri barve drugo ob drugo in pusti, da se tam, kjer se stikajo, malo zmešajo. Izberi barve, ki se ujemajo, sicer nastane rjava.
• Nalepi koščke revij, star knjižni papir ali prtiček in jih delno prebarvaj.
• Barvo tapkaj skozi šablono ali s čopiča poškropi malo razredčene barve.

Pred nadaljevanjem pusti, da se vsaka plast dobro posuši. Mokra barva na mokri barvi hitro postane blato.

Druga plast: slika

Izberi eno stvar, ki bo pritegnila pogled. To je lahko izrezana slika, odtis štampiljke, preprosta oblika, kot je krog ali srce, fotografija ali risba. Če ne znaš risati, to ni težava: kolaž in štampiljke opravijo isto delo.

Sliko najprej položi na stran, ne da bi jo prilepil, in jo premikaj, dokler se ti ne zdi prav. Nato jo prilepi. Če želiš oster odtis štampiljke na hrapavi, pobarvani podlagi, odtisni na tanek svilen papir in tega prilepi. Videti bo, kot da si odtisnil neposredno v knjigo.

Tretja plast: besede

Besede naredijo stran osebno. Lahko je dovolj ena beseda, stavek, ki se te je dotaknil, ali nekaj vrstic o tem, kakšen je bil tvoj dan. Piši na veliko in si upaj uporabiti svojo pisavo. Poševne črke so del tebe.

Če želiš napisati kaj, česar nihče ne sme prebrati, gre tudi to. Napiši na stran in potem prebarvaj čez, ali pa napiši na ločeno kartico, ki jo skriješ za zavihek.

Na koncu lahko z belim gel pisalom ali črnim finelinerjem dodaš še črtice, pikice ali obrobo. To stran zaokroži.

Kaj, če svojega sloga še ne poznaš?

To je normalno in pravzaprav najlepši del. Slog nastane z ustvarjanjem, ne z razmišljanjem o njem. Nekaj stvari, ki pomagajo:

• Pri vsaki strani preizkusi eno novo tehniko. Po desetih straneh veš, kaj ti je všeč in kaj ne.
• Delaj z omejeno paleto barv, na primer z dvema barvama ter črno in belo. Omejitev olajša izbiro.
• Če ne veš, kaj bi naredil, vzemi za izhodišče temo ali besedo: letni čas, kraj, verz iz pesmi.
• Kar sledi navodilom in jih posnemaj. To je vaja, tvoje lastne izbire pa se prikradejo same od sebe.
• Enkrat na mesec prelistaj nazaj. Katere strani te razveselijo? Katere barve in tehnike se vedno znova pojavljajo? Tam je tvoj slog.

Grde strani so del tega. Vedno lahko delaš čez njih, plast gessa vse spet naredi novo. Lahko pa jih pustiš kot dokaz, da si nekaj poskusil.

Ali moraš svoje strani pokazati?

Ne. Art journal je tvoj. Veliko ljudi ga ohrani povsem zasebnega, prav zato, ker jim to daje svobodo, da packajo in so iskreni. Nikomur ti ni treba ničesar razlagati.

Nekateri radi občasno delijo kakšno stran, s prijateljico, na ustvarjalnem popoldnevu ali na spletu. To lahko navdihne in ti da samozavest, ni pa pogoj. Če želiš stran shraniti ali pokazati, ne da bi knjigo dal iz rok, jo lahko skeniraš in sam izbereš, kdo jo vidi.

Knjigo pusti tam, kjer jo zlahka vzameš v roke, in naredi stran, ko imaš voljo. Trikrat na mesec je dovolj. Ne gre za vztrajnost, gre za veselje.