Kako narediti scrapbook za darilo

Kupljeno darilo hitro pozabimo. Knjiga z vašimi fotografijami, kartami in besedami pa ostane, človek jo znova vzame v roke in jo pozneje pokaže še komu drugemu. Za to ti ni treba biti izkušena scrapperka ali scrapper. Pomaga pa, če nekaj odločitev sprejmeš vnaprej, da ne boš še večer pred rojstnim dnem napol lepil_a strani.

Začni pri obdarovancu

Najprej se vprašaj, za koga je darilo in zakaj ravno zdaj. Obletnica zahteva drugačno knjigo kot slovo od sodelavca ali mamin rojstni dan. Pri obletnici se ponuja časovnica: od prvega srečanja do danes. Pri slovesu gre bolj za to, kaj je nekdo pomenil drugim. Pri rojstnem dnevu lahko izbereš eno leto iz nečijega življenja ali vse, kar ima ta oseba rada.

Upoštevaj okus obdarovanca, ne svojega. Če tvoj prijatelj ne mara ljubkih stvari, ne izberi pastelnih barv s srčki, ampak bolj umirjen papir, kraft ali temne odtenke. Če ima nekdo rad jadranje, glasbo ali potovanja, imaš temo že kar na dlani.

Nekaj idej, ki se pogosto obnesejo:

• vajina zgodba po časovnem zaporedju
• deset stvari, ki jih pri nekom ceniš, z eno stranjo za vsako
• zemljevid krajev, kjer sta se spoznala, živela ali bila na počitnicah
• pesmi, ki spadajo k vama, z vrstico iz besedila
• nekaj strani o načrtih in sanjah za prihodnost

Izbira oblike

Od oblike je odvisno, koliko časa boš porabil_a in koliko gre vanjo. V grobem so tri možnosti.

Mini album je majhen, pogosto okoli 15 × 15 cm ali še manjši, in hitro narejen. Uporabiš lahko že pripravljen prazen albumček, gre pa tudi preprosto: trakove trdnega cardstocka (debelega, enobarvnega kartona) prepogni na pol, jih preluknjaj z navadnim luknjačem in nanizaj na obročke. Z ovojnički, zavihki in etiketami gre vanj presenetljivo veliko. Fotografije velikosti 10 × 15 cm tako stran skoraj v celoti zapolnijo, zato potrebuješ malo okrasja.

Explosion box je škatlica, ki je od zunaj videti čisto običajno. Ko dvigneš pokrov, se stranice razprejo in pokažejo fotografije, kartice in drobne podrobnosti. Zaradi presenečenja je primerna za poroko, rojstvo ali rojstni dan. V sredini je prostor za nekaj majhnega, na primer darilni bon, nekaj čajnih vrečk ali denar v posebnem predalčku. Vanjo gre manj fotografij kot v album, zato izberi najlepše.

Klasičen album, na primer velikosti 30,5 × 30,5 cm (12 × 12 palcev), ponuja največ prostora za zgodbe in velike fotografije. Je pa tudi največ dela. Izberi ga, če imaš na voljo veliko časa ali če mora knjiga zdržati leta, na primer za zlato poroko. Vmesna možnost je album z žepki, v katere fotografije in kartice samo vstaviš, okrasiš pa le del.

Kako zbrati fotografije, ne da bi se skrivnost razvedela

Pri presenečenju težava pogosto ni v lepljenju, ampak v zbiranju. Fotografije so na telefonu obdarovanca ali pri sorodnikih, ki bi skrivnost morda izdali.

Nekaj stvari, ki pomagajo:

• Začni pri tem, kar imaš sam_a: pri svojem telefonu, skupnih albumih, starih sporočilih in e-poštnih sporočilih.
• Izberi eno ali dve zaupni osebi, na primer brata ali najboljšo prijateljico, in jima prepusti ostalo. Manj ljudi kot ve, manjša je možnost, da se komu zareče.
• Za fotografije prosi z izgovorom, ki zveni verjetno, na primer da delaš fotoknjigo zase ali da čistiš telefon.
• Naj prispevki prihajajo na tvoj e-poštni naslov ali telefon, ne v skupinski klepet, v katerem je tudi obdarovanec.
• Vse shranjuj v škatli ali mapi na mestu, kamor obdarovanec ne zaide, na primer pri prijateljici ali v službi.

Natisni več fotografij, kot misliš, da jih boš potreboval_a. Vse ne bo šlo na stran ali lepo skupaj, in prav je, da lahko izbiraš. Zbiraj tudi drobne stvari: vstopnico za vajin prvi koncert, račun iz restavracije, razglednico, ki si jo nekoč dobil_a. Stran naredijo bolj osebno kot še ena fotografija.

Prispevki drugih

Pri slovesu, obletnici ali okroglem rojstnem dnevu je lepo, če pišejo tudi drugi. Tega se lahko lotiš na dva načina.

Najpreprosteje: vsakemu daj kartico ali etiketo enake velikosti, z ovojnico in skrajnim rokom. Nanjo napišejo spomin ali željo, ti pa kartice prilepiš v knjigo ali jih vstaviš v žepke. Ker je velikost določena, knjiga ostane umirjena, tudi če se pisave in ton od osebe do osebe razlikujejo.

Več dela, a zelo osebno: naj vsak prijatelj ali sorodnik naredi svojo stran s papirjem in nalepkami, ki mu jih daš ti. Določi enotno velikost in eno ali dve barvi, sicer bo nastala krpanka. Računaj, da ne bodo vsi pravočasni, in imej pri roki nekaj rezervnih strani.

Prosi za kratke, konkretne spomine namesto splošnih želja. »Tisti dan, ko sva v dežju sedla na napačen vlak« pove več kot »si super prijateljica«.

Pisanje osebnih besedil

Veliko ljudi se jim zdi besedilo težje od oblikovanja. Pa ni treba, da je dolgo. Nekaj vrstic na stran je dovolj.

Piši tako, kot govoriš. Zapiši, kaj se je zgodilo, kje si bil_a in kaj ti je ostalo v spominu. Šala, ki jo razumeta samo vidva, lahko mirno ostane. Dodaj datum ali letnico, da bo knjigo mogoče slediti tudi čez deset let. Če kaj izračunaš, na primer število skupnih dni, zapiši tudi, na kateri dan si štel_a.

Kar si ne upaš povedati na glas, lahko skriješ. Ovojnica s pismom, etiketa za fotografijo ali zavihek, ki ga je treba odpreti, naredijo knjigo za nekaj, kar se odkriva. Posamezni listki so občutljivi; prozoren žepek jih zaščiti pred prsti in lepilnim trakom.

Besedilo najprej napiši na osnutek in ga prepiši šele, ko si zadovoljen_a. Če nisi prepričan_a o svoji pisavi, besedilo natisni na trden papir, ga izreži in prilepi.

Koliko časa si vzeti

To je zelo odvisno od oblike in od tega, koliko okrasiš. Preprost mini album s fotografijami in nekaj besedili je lahko gotov v enem popoldnevu ali večeru. Explosion box z veliko drobnimi podrobnostmi hitro vzame več večerov. Velik album zahteva, tudi če imaš izkušnje, prej tedne kot dni.

Zbiranja ne štej za postranski opravek. Čakanje na fotografije drugih, tiskanje in izbiranje pogosto vzamejo več časa kot samo lepljenje. Izvedljiv načrt je videti približno takole:

1. Šest do osem tednov prej: izberi temo in obliko, obvesti zaupne osebe, prosi za fotografije in prispevke.
2. Tri do štiri tedne prej: uredi fotografije, jih natisni in pripravi material.
3. Dva tedna prej: razporedi strani in jih prilepi, najprej fotografije, nato besedila in okrasje.
4. Zadnji teden: drobni zaključni detajli, platnica in rezervni dan, če bi šlo kaj narobe.

Preden kar koli prilepiš, stvari na straneh najprej samo razporedi. Premikaj, glej in po potrebi naredi fotografijo, da boš razporeditev pozneje spet našel_a. Šele ko celota deluje, nanesi lepilo.

Izročitev

Explosion box ali 3D-element ne gre v ovojnico, zato ga podari v trdni škatli. Knjigo najraje izroči osebno, da boš zraven, ko jo bo obdarovanec odprl. Če jo želi obdarovanec pozneje shraniti še kako drugače, lahko strani po tem skeniraš. Skenirana knjiga na tvoji polici v Scrappdu je varnostna kopija, če bi se izvirnik kdaj poškodoval.

Ni treba, da je popolno. Postrani prilepljena fotografija ali prečrtana beseda pokaže prav to, da si jo naredil_a ti.