Kako izbrati fotografije in koliko jih gre na stran scrapbooka

Po dnevu na morju imaš v telefonu kar naenkrat osemdeset fotografij. Vse so ti malo pri srcu, pa vendar jih gre na stran le nekaj. Izbiranje se zato zdi kot metanje stran, a ni. Odločaš, katero zgodbo pove ta stran, ostale pa dobijo drugo mesto.

Najprej izberi zgodbo

Preden začneš premikati fotografije, se vprašaj, kaj si želiš zapomniti s tistega dne. Ne celih počitnic, ampak tisto eno popoldne na plaži ali sladoled, ki se je topil hitreje, kot ga je otrok lahko pojedel. Ko imaš v mislih en trenutek, je izbiranje veliko lažje. Pri vsaki fotografiji potem gledaš, ali sodi k temu trenutku, in ne več, ali je dovolj lepa.

Če imaš z enega dne res več zgodb, iz njih kar mirno naredi dve strani. To je pogosto bolj umirjeno kot stlačiti vse na eno stran.

Trije krogi skozi fotografije

Metoda, ki jo uporablja veliko scrapperjev, je izbiranje v treh krogih. Deluje s fotografijami v telefonu in s kupčkom natisnjenih fotografij.

1. Hitro jih preglej in označi vse, kar ti je res všeč, s srčkom, zvezdico ali tako, da jih prestaviš v posebno mapo. Ne oklevaj predolgo, saj je prvi občutek navadno pravi.
2. Izbrane fotografije razporedi v skupinice, ki logično sodijo skupaj, na primer prihod, plavanje in hrana. Tako naenkrat vidiš, koliko skoraj enakih fotografij imaš.
3. Črtaj znotraj vsake skupinice. Od petih skoraj enakih fotografij obdrži najboljšo, kar zgodbi ne doda ničesar, pa odpade.

Za okvirno pravilo pogosto ostane približno ena od desetih. Ko natisnjene fotografije položiš na stran, navadno odpadeta še ena ali dve. Tudi to je del postopka.

Na kaj paziš pri izbiri

• Ostrina in svetloba: zamegljene, temne ali preosvetljene fotografije odpadejo prve. Ostane lahko le, če je edina fotografija nečesa pomembnega.
• Obrazi: izberi fotografijo, na kateri se vidi, kako se nekdo počuti, ne le tiste, na kateri vsi lepo gledajo v objektiv.
• Podrobnosti: bližnji posnetek peščenih stopal, krožnika s pomfrijem ali dlani polne školjk pogosto pove več kot peta skupinska fotografija.
• Pregled: ena fotografija samega kraja da podrobnostim okoli nje oporo.
• Barve in svetloba: fotografije s podobnimi barvami in svetlostjo skupaj delujejo umirjeno. Kričeča opoldanska fotografija ob oranžni večerni hitreje bode v oči.

Za vsak trenutek razmišljaj o eni glavni fotografiji in nekaj fotografijah, ki dajo kontekst. Glavna fotografija je tista, za katero takoj veš: ta mora gor.

Koliko fotografij gre na stran 30,5 × 30,5 cm

Večina strani za scrapbook meri 30,5 × 30,5 cm, v trgovinah pogosto imenovano 12 × 12 palcev. Najpogostejši format fotografij je 10 × 15 cm. Strogo vzeto gre nanjo šest pokončnih fotografij tega formata, a takrat ne ostane niti milimeter za naslov, besedilo ali prazen prostor.

V praksi se dobro obnese tole:

• Ena do tri fotografije: umirjeno, s prostorom za naslov, journaling (zgodbo, ki jo napišeš zraven) in nekaj okrasja.
• Tri do štiri fotografije 10 × 15 cm: čisto v redu, če jih držiš skupaj in jih ne razpršiš po vsej strani.
• Več fotografij: izberi manjši format ali mrežo. Devet kvadratnih fotografij velikosti približno 9 × 9 cm gre v mrežo tri krat tri, a takrat je stran res polna.

Med fotografijami pusti vsaj pol centimetra prostora, tudi ob zunanjem robu pa naj ostane nekaj zraka. Stran, ki je zapolnjena do roba, hitro deluje natrpano.

Koliko fotografij gre na A4

Stran A4 meri 21 × 29,7 cm, kar je opazno tesneje. Dve ležeči fotografiji 10 × 15 cm ena nad drugo pustita še prostor za naslov in nekaj stavkov. Tri fotografije gredo, sploh če je ena manjša. Štiri pokončne fotografije 10 × 15 cm brez obrezovanja ne gredo, saj sta dve vrsti skupaj visoki 30 cm.

Če imaš več fotografij enega trenutka, delaj z dvojno stranjo. Na levo stran pride velika glavna fotografija, na desno vrstica manjših fotografij. Tako dobiš prostor, ne da bi bilo natrpano.

Če šele začenjaš, se drži ene do treh fotografij na stran. Tako je pregledno in se manj hitro zatakneš pri premikanju.

Stran z eno fotografijo

To deluje zelo dobro, sploh kadar ena fotografija pove vse. Daj jo natisniti malo večjo, na primer 13 × 18 cm ali več, in jo položi na kos cardstocka (trdnega enobarvnega kartona) v kontrastni barvi. Tako imaš takoj jasno središče.

Prostor okoli nje ni prazen. Tja pride naslov, nekaj stavkov o tem, kaj se je zgodilo, ali preprosto mir. Stran z eno fotografijo je tudi lepa rešitev za tisto edino fotografijo pomembnega trenutka, ki druge nima.

Ležeče in pokončne vmes

Ležeče in pokončne fotografije skupaj dajo strani gibanje. Široke stvari, kot sta plaža ali razgled, so najlepše ležeče, ljudje in visoke stvari pa pokončno.

• Poravnaj robove. Dve pokončni fotografiji 10 × 15 cm druga ob drugi sta skupaj visoki 15 cm. Ležeča fotografija 15 × 10 cm s 5 cm širokim pasom journalinga pod njo je prav tako visoka 15 cm. Postavi ta bloka drug ob drugega in dobiš urejeno celoto.
• Pazi na smer pogleda. Če nekdo na fotografiji gleda v levo, postavi fotografijo na desno stran strani, da gleda v stran in ne ven z nje. Pusti prostor pred pogledom ali gibanjem.
• Če fotografija ravno ne gre, jo previdno obreži, namesto da jo postaviš postrani. Pazi, da ne odrežeš obrazov ali pomembnih delov. Kar odrežeš, ne dobiš več nazaj.

Veliko in majhno: kaj pride v sredino

Največja fotografija prva pritegne pozornost, zato je to tvoja glavna fotografija. Ni ji treba biti točno na sredini. Malo iz sredine pogosto deluje bolj naravno. Stran v mislih razdeli na tri krat tri polja in glavno fotografijo položi na eno od presečišč ali blizu njega.

Fotografija, na kateri nekdo gleda naravnost v fotoaparat, ali simetrično zgrajena fotografija pa je lepa prav točno na sredini. Pri slovesnih priložnostih se taka simetrična postavitev tudi lepo poda.

Manjše fotografije položi kot skupinico blizu glavne fotografije, v vrsto ali v blok, ne razpršene po vsej strani. Oko navadno bere od zgoraj levo do spodaj desno, zato tam začni zgodbo. Če delaš z vrsto fotografij, jih lahko izmenjuješ z oznako ali majhnim okraskom. Tako fotografije dobijo zrak.

Najprej vse položi, ne da bi lepil, in premikaj, dokler se ne zdi prav. Preden začneš lepiti, vse fotografiraj s telefonom. Tako natanko veš, kako je bilo postavljeno.

Kaj narediš s fotografijami, ki odpadejo

Fotografij, ki ne pridejo na stran, ni treba zavreči. Le drugam gredo.

• Digitalne fotografije shranjuj po dogodkih, vsak v svojo mapo. Zavrzi samo res ponesrečene, kot so zamegljene fotografije in dvojniki.
• Na strani naredi žepek ali kuverto, ali pa jo prilepi na hrbtno stran, za nekaj dodatnih fotografij. Za to se dobro obnesejo tudi žepki s predelki.
• Najlepše izločene fotografije zbiraj za mini album ali kasnejšo stran z majhnimi natisi.
• Na hrbtno stran posameznih natisov zapiši kdo, kaj, kje in kdaj, s pisalom za fotografije ali mehkim svinčnikom, ne da bi močno pritiskal.

Poglej na to takole: album je izbor, mapa pa arhiv. Vse ostane shranjeno, le ni treba vsega razgrniti na mizo.